Roglič je tokrat lahko sledil tempu Evenepoela

Prvi konec tedna na dirki po Španiji je zelo zahteven. Današnja etapa je bila tretja najbolj zahtevna po višinskih metrih na tej dirki, bilo jih je nekaj manj kot 4000, kolesarje pa je v Asturiji čakalo kar šest kategoriziranih vzponov.

Spremljali smo pričakovani razplet – večjo skupino ubežnikov, ki se je udarila za etapno zmago. V ubežni skupini je bil tudi Jay Vine, ki je na prvih treh vzponih najprej pobiral točke na gorskih ciljih, si nato nekoliko spočil, na zaključnem vzponu na Collau Fancuaya pa je bil spet najmočnejši.

Potegnil je še pred polovico 10 kilometrov dolgega vzpona in se odpeljal vsem tekmecem iz pobega. V zadnjih dveh kilometrih se mu je na manj kot pol minute približal Marc Soler, a Španec ni imel dovolj moči in Jay Vine je slavil še drugo etapno zmago na letošnji Vuelti.

Tudi v skupini s favoriti presenečenj tokrat ni bilo. QuickStep je narekoval močan tempo, sledijo preizkušeni taktiki ekipe Ineos in tudi tokrat so v prvi polovici vzpona uspeli zdesetkati glavnino, predvsem pa preprečiti, da bi kdorkoli lahko napadel nosilca rdeče majice Remca Evenepoela.

Nato je narekovanje ritma prevzel kar Remco in hitro sta mu lahko sledila le Primož Roglič in Enric Mas, nekaj časa je bil zraven še Carlos Rodriguez, a je nato omagal. Remco tekmecev tokrat ni napadal, držal je visok ritem, kar je Rogliču ustrezalo in čez ciljno črto so se Roglič, Mas in Evenepoel pripeljali skupaj.

Jutri bo pred Primožem Rogličem ena od etap, ki bi mu morale biti pisane na kožo. Pred letošnjo sezono je veljalo, da strmi vzponi niso ravno specialiteta Evenepoela, čeprav pravi, da je letos med pripravami na Vuelto največ pozornosti posvetil prav vožnji na hudih strminah.

Bomo videli, če ga bo Roglič jutri lahko strl, etapa se namreč konča na vzpon Les Praeres, ki je dolg 3,8 kilometra, a ima kar 13-odstotni povprečni naklon. Na takšnem terenu je Roglič že znal blesteti in če kolesar na strmini zaide v krizo, se razlika hitro lahko meri v minutah.