Rogličeva eksplozivnost in O Connorjeva utrjenost

11. etapa na dirki po Španiji ni bila ekstremno zahtevna, še posebej ne z vidika tega, kaj kolesarje v naslednjih dneh še čaka. A vendar je bila razgibana, saj so morali kolesarji v etapi s startom in ciljem v Padronu premagati skoraj tri tisoč metrov nadmorske višine.

Etapa je bila dolga 164 kilometrov in je bila kot nalašč namenjena ubežnikom. Tudi tokrat ni šlo brez enega izmed takih. To je bil George Bennett iz moštva Israel Premier Tech. Ob sebi je imel še dva pomočnika, ki sta narekovala oster ritem, tako da tudi glavnini ni bilo ravno lahko. V ospredju pa se je zbrala skupina skoraj 40 kolesarjev in mnogi so lahko zato tudi varčevali z močmi.

Med ubežniki so bili tudi Zana, Dunbar, McNulty, Kruijswijk, Valter, Martinez, Riccitello, Poole, Martin Izagirre … Premagati so morali štiri kategorizirane vzpone. Prvi in zadnji sta bila tretje kategorije, vmesna pa druge kategorije. Xandro Meurisse je napadel ubežno skupino, si privozil dobro minuto prednosti in sam nadaljeval prek gorskih ciljev, medtem ko je lov prevzelo moštvo Israel Premier Tech.

Bennett je bil pred etapo 16. v skupnem seštevku. Za vodilnim Benom O’Connorjem je zaostajal za 9:50. Po 115 kilometrih je imela velika ubežna skupina 6:15 prednosti pred glavnino z rdečo majico in Primožem Rogličem, kar pomeni, da je bil Bennett virtualno že na tretjem mestu v skupnem seštevku. V glavnini so morali tudi kolesarji Decathlona, ki so branili vodstvo pospešiti.

Meurissa je večja zasledovalna skupina ujela 32 kilometrov pred ciljem in jasno je postalo, da se bo boj za zmago odvil na zadnjem vzponu Puerto Cruxeiras. Ta je dolg 2,9 km, povpreči naklon pa je večjo od devetih odstotkov. V glavnini so ritem narekovali tudi kolesarji Movistarja, tako da se je tudi v ozadju pred tem klancem nekaj pripravljalo. A ubežniki so bili neulovljivi.

Zana je bil zelo aktiven na omenjenem vzponu. Sledila sta mu lahko samo Verona in Berrade. Od vrha do cilja je bilo še vsega osem kilometrov in na spustu je trojico najprej ujel Poole. A to ni bilo še odločujoče, saj se je 1,5 km pred ciljem v igro za zmago vrnila še ena skupinica kolesarjev in začel se je taktični boj. Odločilen napad pa je v zadnjem kilometru izpeljal Eddie Dunbar iz moštva Jayco AlUla.

Nihče ni pravočasno odgovoril na njegov napad, tako da se je Dunbar po 164 kilometrih dirkanja lahko veselil zmage. Hermans je bil drugi, tretji pa Poole. Tudi v glavnini se je na zadnjem vzponu veliko dogajalo. Odgovoren za to je bil Primož Roglič. Pomočnike je ob vznožju klanca poslal naprej in kmalu zatem je tudi napadel in sledil mu je lahko samo Enric Mas, ki je v teh dneh zelo prepričljiv.

Skupaj sta nadaljevala proti vrhu in postopoma povečevala prednost, medtem ko je prve znake utrujenosti pokazal O’Connor, ki ni mogel slediti niti prvi zasledovalni skupinici za Rogličem in Masom. Avstralec je vseeno vztrajal v svojem ritmu. Roglič in Mas sta skupaj prečkala vrh, na spustu pa so ju nekateri uspeli ujeti, čeprav je Roglič lahko računal tudi na pomoč Daniela Martineza, ki ga je počakal, potem ko je bil med ubežniki.

Tokrat je Roglič tudi opravil veliko dela in na cilj je prišel skupaj s Skjelmosejem, Rodriguezom, Gaudujem, Lando in Masom. Za zmagovalcem so zaostali za 3:46, a bolj je bila pomembna prednost pred ostalimi. Carapaz je izgubil 15 sekund, O’Connor pa kar 37 sekund. V skupnem seštevku je O’Connor ubranil rdečo majico, a Roglič se mu je zdaj približal na 3:16. Tretji ostaja Mas z zaostankom 3:58.

Potem pa Carapaz, Landa, Rodriguez, Lipowitz, Yates, Gall in na desetem mestu današnji ubežnik Bennett. Start jutrišnje 12. etape bo gostil Ourense, cilj pa bo na Manzanedi. Etapa je razgibana, a ne pretirano. Čeprav bodo morali kolesarji v 137 kilometrih premagati kar 3088 metrov nadmorske višine, bo kategoriziran vzpon samo zaključni. Gre za 15,9 km dolg klanec s 4,7-odstotnim povprečni naklonom. Vzpon je prve kategorije.