Jože Smole je dirkal v nekih drugih časih, v časih, pravi Jože, ko so se tekmovalci po dirki precej bolj sprostili kot danes. V časih, ko so aerodinamične čelade za kronometer fantje izdelovali kar sami. Rad je dirkal na velodromu, najraje na 4000 metrov in kriterijih. Velodroma v Češči vasi tedaj seveda še ni bilo, zato so se peljali v Kranj ali v Zagreb, kjer so na precej nevarni asfaltirani pisti tedensko prirejali trening dirke.

Olimpijska kariera

Tekmovalni vrhunec je dosegel v osemdesetih letih. Leta 1984 je zmagal na tretji izvedbi prestižne VN Krke in leta 1988 nastopil na olimpijskih igrah v Seulu v ekipni vožnji na čas skupaj z Valterjem Bončo, Sandijem Papežem in Robertom Šebenikom. Končali so na 15. mestu. Kariero je zaključil leta 1990 in že čez dve leti odprl kolesarsko trgovino.

Že od samega začetka prodaja Scotte, ki jih je dobival od Slavka Žagarja, prav on ga je pravzaprav tudi učil prodaje koles. Poleg Scottov opazimo v trgovini Treke, Bottecchio in mestna kolesa Dema, seveda tudi nekaj e-koles, in najrazličnejšo opremo: oblačila Assos, čelade Scott, Poc in Rudy Project, obutev Sidi – za tekače oziroma pohodnike tudi Scott in Inov-8 –, pedala Look, maziva in čistila Muc-Off, trenažerje Tacx … glavnino zaloge pa pravzaprav pričakujejo v kratkem.

Kolo ali vinograd?

Prava zakladnica je tudi na podstrešju. Pri Smoletu vzamejo ob nakupu novega kolesa v odkup starega in tako prodajajo tudi rabljene bicikle. Pod streho opazimo tudi nekaj imenitnih primerkov, a Jože prizna, da se težko loči od starih specialk. Med njimi pokaže tudi staro Pinarellovo kozo in disk za vožnjo na čas iz osemdesetih let.

Na vprašanje kdaj je bilo kolesarjenje na dolenjskem najbolj priljubljeno, Jože Smole brez pomisleka odgovori, da zdaj živimo v tem času. Dobro se še spomni kako težko je bilo na začetku prodajati kolesa za 1000 mark. Takrat so na Dolenjskem za ta denar ljudje raje kupovali vinograde, pravi, potem pa se je z razvojem industrije začelo obračati na bolje. Za tisoč enot stare nemške valute se je tedaj na primer dobilo futurističnega Bianchija Thomisus ali Scottova modela Peak in Tampico.

V trgovini in servisu vsa družina

Jože omeni, da so tudi razširili dejavnost. Najprej so ponujali vulkanizerske storitve za motocikle, po novem pa tudi za avtomobile, tako da dela ne zmanjka niti, ko je kolesarske sezona že v zatonu in ko se nova počasi začenja. A glavno je še vedno kolesarstvo in v to delo je še vedno vpeta vsa družina, kar daje trgovini in servisu čar pristne domačnosti. »Če je treba, zamenja zračnico tudi hčerka,« pove Jože Smole ponosno. Kupci domačnost cenijo, zato je v simpatični trgovini na Šentjernejski cesti ves čas živahno. Ne zgodi se povsod, da vam postreže olimpijec. Ne samo s tistim, kar lahko kupite, ampak tudi z zgodbami in občutkom, da kolesarjenje ni tako resna reč kot si marsikdo predstavlja.