Spoznajmo Giro: Dumoulin o denarju in veselju

Tokrat pa se bomo posvetili enemu izmed najresnejših kandidatov za rožnato majico. To je brez dvoma Nizozemec Tom Dumoulin. Kapetan moštva Sunweb je lani Giro dobil, letos pa ga je po hudem boju s Christopherjem Froomom končal na drugem mestu. Prav tako je bil potem drugi na dirki po Franciji in drugi na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas. Sezono je končal s četrtim mestom na cestni dirki svetovnega prvenstva. Pravi, da je letos bolj prisluhnil svojemu telesu.

"Kolesar nisem postal zaradi denarja ali slave. Na kolo sem šel, ker sem menil, da bi bilo lepo. Lani so me vse obrobne stvari pričele motiti in izgubil sem stik s pravim pomenom tega športa."

“Seveda sem še naprej trdo delal, vendar pa sem si upal nekoliko opustiti natančne načrte in cilje. Če ne bi uspel, pač ne bi uspel. Nočem preveč nadzirati stvari, saj se lahko med dirko zgodilo ogromno stvari, ki jih ne moreš imeti pod nadzorom. Že to je bila zame zmaga. Morda je prav to moj največji uspeh v sezoni 2018. Ponosen sem na to,” je v intervjuju za De Telegraaf dejal Tom Dumoulin. Nizozemec se je nedavno poročil z dolgoletno partnerico Thanee, ki je psihologinja in Tom je priznal, da mu je po zmagi na Giru pomagala ostati na realnih tleh:




“Naporno je bilo, potem ko se je sveto okrog mene naenkrat spremenil. Ljudje nismo narejeni, da se naenkrat lahko spopademo s toliko spremembami. Svet je zdaj tako hiter, mnogo hitrejši kot pred 50 leti. Živiš hitreje, v višji prestavi. Oseba pač ne more dojeti vsega v tako kratkem času.” Prav zato se je nekoliko oddaljil od tistega, zaradi česar je sploh začel kolesariti:

"Pred tem je bilo obdboje, ko sem trening občutil kot nekakšno kazen. Kolesarjenje sem jemal kot službo, kot nujno zlo, ki ga moram opraviti, če želim doseči cilj."

“Kolesar nisem postal zaradi denarja ali slave. Na kolo sem šel, ker sem menil, da bi bilo lepo. Lani so me vse obrobne stvari pričele motiti in izgubil sem stik s pravim pomenom tega športa. Videl sem samo ovire, s katerimi sem se soočal. Sem človek, ki rad nadzira stvari. Skorajda perfekcionist. Ker sem izgubil nadzor nad svojim življenjem, sem še bolj pretiraval v kolesarstvu, kar je imelo nasprotni učinek. Nisem se dobro počutil. To je bilo obdobje, ko sem res trpel.” Pravo opozorilo je doživel, ko je padel na dirki Tirreno-Adriatico. Prvi del letošnje sezone je bil zares slab:




“Jasno mi je postalo, da moram manj skrbeti in spet normalno trenirati. Rekel sem si, da bom poskrbel, da mi bo spet zabavno trenirati.” In tako je z Bramom Tankinkom in Laurensom Ten Damom opravil sklop treningov v Ardenih. Pravi, da brez natančnega programa treninga: “Pred tem je bilo obdboje, ko sem trening občutil kot nekakšno kazen. Kolesarjenje sem jemal kot službo, kot nujno zlo, ki ga moram opraviti, če želim doseči cilj. Ampak, v devetih od desetih primerov moraš na kolo zgolj zato, ker tako čutiš. Moraš se veseliti večurnega kolesarjenja. Pomembno je bilo, da sem spet prisluhnil svojim občutkom.”




S Froomom je najprej bil boj na Giru, potem pa sta oba odšla še na Tour. Tam je zmagal Geraint Thomas, Dumoulin pa je Frooma premagal v boju za drugo mesto. In prav ta uspeh mu največ pomeni: “Po tako težkem Giru tega nisem pričakoval. Ni lahko ohraniti osredotočenost na dveh tritedenskih dirkah. To je zahtevno s psihičnega in fizičnega vidika. Ponosen sem na ta uspeh. Pokazal sem, da sem še izboljšal vožnjo na vzponih. Dolge alpske in težke etape z več kot pet tisoč metri nadmorske višine so bile prej zame precej težje. Fizično sem se bil sposoben vzpenjati z najboljšimi.”

"Rad se pogovarjam s prijatelji, ki niso povezani s kolesarstvom. Z družino za mizo le redko govorimo o kolesarstvu. Tudi sam ga redkokdaj omenim."

Dumoulin je še dodal, da v resnici ne ve, kaj ga žene naprej: “Rad grem iz te cone udobja in potem poskušam postaviti novo cono udobja. Zakaj? Pojma nimam. Pogosto je zelo težko, tako da očitno to delam zase.” Vseeno pa je dodal, da s kolesarstvom ni tako zelo obseden, kot mnogi menijo: “Še vedno sem pozoren na to, kaj se dogaja v svetu. Rad se pogovarjam s prijatelji, ki niso povezani s kolesarstvom. Z družino za mizo le redko govorimo o kolesarstvu. Tudi sam ga redkokdaj omenim.”