Spoznajmo Giro: Trije kronometri, znameniti vzponi in skoraj Slovenija

Kronometri in znameniti vzponi
V Milanu – tam se bo 31. maja še 78-ič v zgodovini naslednja dirka po Italiji tudi končala – so danes predstavili traso prve izmed treh tritedenskih dirk v letu 2020. Traso Toura že poznamo, zdaj so na vrsto prišli Italijani. Glavne značilnosti 103. dirke?

Trije posamični, a dokaj kratki kronometri v skupni dolžini 58,8 km, šest sprinterskih etap, sedem razgibanih in pet gorskih etap. Skupna dolžina 3579,8 km. Povprečna dolžina etap tako znaša 170,8 km. Najvišja točka Gira, oziroma Cima Coppi bon a 2758 metrih nadmorske višine. To pomeni, da bo na znamenitem Stelviu. Skupno bodo morali kolesarji premagati 45 tisoč metrov nadmorske višine.

Tokrat iz Budimpešte ... in potem na Etno
Dirka se bo še 14-ič v zgodovini začela v tujini. Tokrat na Madžarskem. Začela se bo 9. maja. Najprej bo na sporedu 8,6 km dolga posamična vožnja na čas v Budimpešti. Na Madžarskem bosta sledili še dve sprinterski etapi. Potem pa bo sledil dolg transfer na jug Italije. Natančneje v Monreale. Tam bo start 4. etape.

Ta se bo končala s štiri kilometre dolgim vzponom v Agrigentu. Že naslednji dan, v sredo 13. Maja bo prva etapa s ciljnim vzponom. Govorimo o peti etapi in vzponu “Jana Polanca”. Kolesarji se bodo podali na Etno. Cilj bo na 1775 metrih nadmorske višine. Gre za delno povsem nov vzpon, ki ga Giro v celoti še ni prevozil. Klanec je dolg 18,2 km, kolesarji morajo premagati 1235 metrov nadmorske višine. Povprečni naklon pa je 6,8-odstoten. Zadnji trije kilometri so najstrmejši.

V "Pantanijevih" krajih
Naslednja etapa bo predstavljala še zadnji dan dirkanja na otoku. Potem pa bo na sporedu etapa od Mileta do Camigliatella Silana. Dolga bo 223 kilometrov. Končala se bo po desetih kilometrih spusta. Predtem bodo morali kolesarji premagati dobrih 20 kilometrov dolg, a položnejši vzpon na Valico di Montescuro.

Sledilo bo nekaj razgibanih in nekaj sprinterski etap. Pred prvim dnevom počitka bon a sporedu še etapa od Giovinazza do Viesteja. Po dnevu počitka se bo dirka nadaljevala v podobnem ritmu in ob obali. 12. etapa bo nadvse razgibana in se bo končala v “Pantanijevem” Cesenaticu. Dva dni kasneje bo sledila posamična vožnja na čas.

Kronometer dobro uro stran od Slovenije
Conegliano – od meje s Slovenijo je oddaljen le dobro uro vožnje – bo gostil start 33,7 km dolge in nadvse razgibane preizkušnje. Cilj bo v kraju Valdobbiadene. Že po sedmih kilometrih bodo kolesarji premagali kratek, a strm vzpon na Muro Ca del Poggio. Sledil bo lažji del, potem pa še položnejši vzpon in spust proti cilju.

Tik pred ciljem se bo cesta spet rahlo vzpenjala. Kolesarji se bodo tako zadrževali nadvse blizu Slovenije kronometer bo predstavljal nekakšen prehod v zahtevnejše preizkušnje. Že 15. etapa – Area Rivolto bo gostil start – se bo po treh vzponih končala na vrhu 1290 metrov visokega Piancavalla. Gre za 14,5 km dolg klanec s 7,8-odstotnim povprečnim naklonom. Sledil bo še drugi prost dan, ki ga bodo kolesarji preživeli v Vidmu oziroma Udinah.

Udine oziroma Videm: Vstop v peklenski zadnji teden
Potem pa odločilni tretji teden. Italijani ga vedno popestrijo z ekstremno zahtevnimi klanci in etapami. Tudi tokrat bo tako. Slovenski navdušenci bomo še vedno lahko “v živo” uživali, saj bo 16. etapa v celoti potekala zelo blizu slovenske meje. Udine (Videm) bodo gostile start, San Daniele del Friuli pa cilj.

Tu bodo kolesarji prevozili tri kroge, v vsakem pa se bodo povzpeli tudi na vzpon Monte di Ragogna. Etapa bo dolga kar 228 kilometrov. 27. maja bo start zelo zahtevne gorske etape gostil Bassano del Grappa. Cilj pa v zimskošportnem središču Madonna di Campiglio. Kolesarji bodo morali premagati kar štiri kategorizirane vzpone – Forcella Valbona, Monte Bondone, Passo Durone in Madonna di Campiglio.

Vrača se Stelvio ...
Skupno bo to več kot pet tisoč metrov nadmorske višine. Zaključni klanec je dolga 12,5 km, povprečni naklon pa je 5,7-odstoten. 18. etapa bo kolesarje popeljala čez najvišjo točko Gira. To bo prelaz Stelvio. Vrh leži na 2758 metrih nadmorske višine. Etapa se bo začela v Pinzolu.

Po dveh kategoriziranih vzponih pa se bo začelo postopno vzpenjanje do kraja Prato allo Stelvio na 911 metrih nadmorske višine. Tam se bo pravo vzpenjanje proti Stelviu šele začelo. Gre za najdaljšo verzijo vzpona. Kolesarji se bodo vzpenjali kar 24,7 km. Povprečni naklon je 7,5-odstoten. Premagati pa bo treba kar 1851 metrov nadmorske višine.

Obisk Francije v zadnji gorski etapi
Stelvio bo tokrat morda celo ključen za razplet etape, saj bo sledil 20 kilometrov dolg spust proti Bormiu, krajši ravninski odsek in potem klanec na Torri de Fraele. Ta je dolg 8,7 km, povprečni naklon pa je 6,8-odstoten. Na vrh 1938 metrov visokega klanca bodo kolesarji prišli po 207 kilometrih dirkanja.

Sledila bosta samo še dva kilometra ravnine do cilja. Cilj bo gostil Laghi di Cancano. Naslednji dan bo ravninska, a z 251 kilometri najdaljša etapa do Astija. To bo zadnja priložnost za sprinterje. Sobota bo namreč rezervirana za hribolazce, za spektakel med Albo in Sestrierjem. To bo ravno tako dih jemajoča preizkušnja. Prava kraljevska etapa s štirimi kategoriziranimi vzponi.

Agnello, Izoard ...
Kmalu po startu se bodo kolesarji pričeli vzpenjati proti vrhu Agnella, ki leži na 2744 metrih nadmorske višine. Po desetih kilometrih lažjega vzpenjanja, se začne strmejši del, ki v naslednjih 11 kilometrih ne popušča.

Vzpon je dolg 21,3 km, povprečni naklon pa je predvsem zaradi položnejše prve polovice 6,8-odstoten. Na vrhu se bodo kolesarji podali v Francijo in čez 2360 metrov visoki Izoard. Ta klanec je dolg 14,2 km, povprečni naklon pa je 7,1-odstoten. Na vrh bodo kolesarji prišli po 147 kilometrih dirkanja. Sledil bo nov spust in takoj vzpenjanje na Montgenevre.

Za konec še kronometer do Milana
Govorimo o 8,4 km dolgem klancu s 6-odstotnim povprečnim naklonom. Po spustu do Cesane Torinese pa bo sledil še zaključni vzpon. Cilj bo gostil Sestriere. Cilj bo na 2035 metrih nadmorske višine. Prvi del 11,4 km dolgega vzpona je še najstrmejši. Povprečni naklon pa je 5,9-odstoten.

Hribolazci bodo morali vsekakor napadati. To bo zanje zadnja priložnost, kajti naslednji dan se bo Giro zaključil s posamično vožnjo na čas. Cernusco su Naviglio bo 31. Maja gostil start, cilj pa bop o 16,5 km dolgi vožnji v Milanu. Torej, tudi letos zadnji dan ne bo namenjen proslavljanju zmage med samo etapo in potem sprintu. Zanimivo. Nastop je že napovedal Peter Sagan. Slovak bo sploh prvič nastopil na italijanski tritedenski preizkušnji.

Kdaj se je Giro začel v tujini
1965, San Marino
1966, Monte Carlo
1973, Verviers (Belgija)
1974, Vatikan
1996, Atene (Grčija)
1998, Nica (Francija)
2002, Groningen (Nizozemska)
2006, Seraing (Belgija)
2010, Amsterdam (Nizozemska)
2012, Herning (Danska)
2014, Belfast (Severna Irska)
2016, Apeldoorn (Nizozemska)
2018, Jeruzalem (Izrael)