Sprejem Tadeja Valjavca v Besnici

Pred domačo hišo v idiličnem okolju Na Vidmu so ga pričakali zares številni ljubitelji kolesarstva, športa, sorodniki, sosedi, prijatelji, kolesarji Save, njegovi najbolj zvesti navijači fan kluba. Sprejem, kot ga Tadej Valjavec še ni doživel.

Lepo urejena zelenica pred hišo bi bila skoraj premajhna. Solznih oči ni mogel skriti. »Šele letos sem v Parizu doživel tisto, kar so mi v preteklih letih govorili številni kolesarji ko končajo Tour,« je zbranim razlagal občutja po uresničenih sanjah, ki jih s Toura morda odnese 30 ali 40 kolesarjev. Najboljša deseterica, zmagovalci etap, nosilci majic in nekaj srečnežev, ki so bili mnenja, da je Tour pretežak, da bi ga končali, kresnička Toura Wim Vansevenant,…

»V zadnji etapi do Elizejskih poljan sem dobil tak polet, da bi še šprint končal med deseterico, če se le ne bi tako bal padca.«

Desetega mesta so bili veseli tudi vsi njegovi bližnji. Že na daleč se je videlo, da se mu je z uvrstitvijo med najboljšo deseterico Toura, odvalil kamen od srca. »Vedel sem, da sem sposoben tega, a se je vedno kaj zapletlo. Letos se je vse izšlo po načrtih,« je bil zadovoljen. Da so mu lahko za tretji Tour stisnili roko in mu namenili par besed, nekaj so jih lahko zapisali tudi v knjigi »veselja«, je bilo treba kar dolgo čakati v vrsti.

Sprejem, ki si ga enkrat v karieri zaželi in ga sanja vsak športnik. Tadej Valjavec ga je dočakal dan po 95. Touru, 28. julija 2008.

Mikrofoni so bili že pripravljeni za njegove tretje olimpijske igre.

(MM)