Štirje Slovenci s štirimi različnimi vlogami

»Cilji so visoki. V ekipi imamo Lancea in predvsem Levija, ki je že vso sezono v dobri formi in bo tudi tukaj vozil na zmago,« je dejal trenutno izjemno pripravljeni Jani Brajkovič, sicer član Astane, ki potihoma vseeno pričakuje, da bo tudi sam dobil priložnost za dokazovanje: »Če je v ekipi en lider, potem je težko dirkati zase, vendar upam, da bom dobil priložnost, mogoče v kakšni etapi, mogoče pa tudi kot pomočnik.« Brajkovič je še poudaril, da je letošnji Giro zagotovo nekaj posebnega, saj so gorske etape razporejene skozi vse tri tedne, prave priložnosti za počitek pa praktično ne bo. Tudi zadnji teden bo zahteven, kar pa je največje vprašanje je zahteven, kar 62 kilometrov dolg kronometer, katerega traso si je Brajkovič takoj po drugem mestu na dirki Po Trentinu že ogledal: »Tu ne bo mogoče uporabljati kolesa za kronometer, saj so težki vzponi, katerim sledijo tehnično zahtevni spusti. Klanca je precej, kar pove tudi sama višinska razlika.« Ta višinska razlika naj bi znašala kar dobrih 1700 metrov, kar je za kronometer zelo neobičajno.

Golčer pogreša legendarne klance
»Manjkajo tisti pravi legendarni klanci, kot je na primer Mortirolo. Sicer pa je naša taktika jasna. Imamo sprinterja Petacchija, ki lahko dobi kakšno izmed etap in imamo Danila Di Luco. Moja naloga je, da mu bom nudil čim boljšo pomoč,« je povedal Jure Golčer, ki je lani nalogo pomočnika opravil z odliko in si zato letos želi še boljšega nastopa. Njegov kapetan »Ubijalec«, kot ga kličejo Italijani je že napovedal boj vse od prvega dne. Glede na to, da je prva nekoliko težja že četrta etapa praktično pisana na kožo Di Luci, bi se lahko zgodilo, da bo moral Golčer vlogo pomočnika kaj kmalu opravljati »na polno«. »Ja tisti vzpon je dokaj položen, nekje pet odstoten. Di  Luce se ostali zagotovo ne bodo mogli otresti, v šprintu pa je zelo hiter,« je še potrdil Golčer, sicer član moštva LPR.

Štangelj stavi na izkušnje
Podobno taktiko kot LPR bo ubral tudi Liquigas. Moštvo, v katerem vozita tudi Ivan Basso in Franco Pellizotti brez dvoma spada med prve favorite za končno zmago. Na poti k novemu uspehu pa jima bo pomagal tudi Gorazd Štangelj, ki je v preteklosti sodeloval pri uspehih Gilberta Simonija in Damiana Cunega. Prav zato spada med izkušenejše v kolesarski karavani: »S tem menite, da sem tudi najstarejši. Tudi izkušnje nekaj štejejo in upam, da mi bo prav zato nekoliko lažje. Basso je na papirju prvi favorit, zato nas čaka težko delo, vendar je trasa nepredvidljivo speljana, zato je težko napovedati, kaj vse se lahko zgodi. Veliko bo pretečenega potu in noge bodo bolele.«

Valjavec gre sproščen na Giro
»V naši ekipi je situacija drugačna kot pri Liquigasu. Tam se vsi borijo za nastop na Giru, tukaj pa skoraj vsak upa, da na Giru ne bi nastopil. Seveda to zame ne velja, vendar v ekipi so večinoma mladi in tisti, ki so bili pač na razpolago,« je povedal Valjavec, ki je imel letos kar precej težav pri pripravi na to dirko. V zadnjem mesecu ni veliko dirkal, nastopil je zgolj na pravkar končani dirki Po Romandiji: »Ne vem, kako dober sem. Nisem slab, nisem pa ekstremno dober. Prednost je ta, da grem na dirko sproščen. Če bo šlo bo, če ne, bom iskal priložnost v kakšni izmed etap, oziroma se bom pripravljal za naslednje dirke.« Valjavec je tudi poudaril, da je letošnji Giro nekoliko neobičajno speljan in mu zato tudi ni prav preveč pisan na kožo: »Zgleda, kot bi ga sestavljal amater. Nekje so nametane dolge etape, potem pa kar ekstremno kratke …« Vendar bodo morali Valjavec in druščina preživeti tudi to.

Tako 262 kilometrov dolgo etapo od Cunea do Pinerola kot s 83 kilometri najkrajšo, a zelo zahtevno etapo od Chietija do Blockhausa. Srečno!

DČ