Tadej Pogačar o preživljanju prostega dneva

O italijanskih navijačih: Veliko ljudi je ob cestah in moram reči, da sem šele včeraj, ko mi je bilo med etapo nekoliko lažje, spoznal, da ljudje v vsaki vasici kričijo moje ime. Res je nekaj neverjetnega. Take podpore nisem pričakoval. Res sem vesel.

O prednosti v skupnem seštevku in taktiki za naprej: V prvih dneh mi je šlo odlično. Na vzponih in tudi v vožnji na čas, tako da sem si privozil nekaj prednosti pred tekmeci. Mislim pa, da moramo biti v naslednjem tednu, še posebej pa v zadnjem tretjem tednu pripravljeni na napade tekmecev. Še posebej Ineos ima z Arensmanom in Thomasom dobre karte v igri. Marsikaj se lahko zgodi in pripravljen moram biti na vse. Razmišljati moram tako, da moram tudi v primeru slabega dneva vztrajati do cilja. Zato mi lahko ta prednost pride prav.

O ne tako napadalni vožnji v etapi do Prati di Tiva: Šlo je za popolno delo ekipe. Na koncu je bil Rafal tam, da je pokril nekaj napadov in mi pomagal do sprinta v klanec. Ta je bil kot nekakšen počasni posnetek.

O pomoči Molanu v sprintu v Neaplju: Včerajšnja etapa ni bila tipična sprinterska, ampak tehnično zahtevna. Ne bom rekel, da je to lažje, a v taki etapi se mi je lažje voziti v ospredju. Bil sem tam in odločil sem se, da Molanu pomagam v sprintu. Občutek pa je nekaj posebnega. Delo leadouta je res težko in take fante spoštujem. Če bom imel dobre noge, potem bi lahko v naslednjih dneh še kdaj pomagal Molanu v sprintih.

O ekipi: Vajen sem že, da nas mediji in ostali nekoliko podcenjujejo. Da tu nimamo dobre ekipe. To lahko vsak reče, a menim, da smo že dokazali, da spadamo med najboljše, čeprav v postavi niso vsa največja imena. Res dobro sodelujemo. Močni smo in z veseljem sem del te ekipe. Na dirki, za mizo ob večerji je odlično vzdušje.

O etapah, ki se jih še veseli: Jutri je že etapa, v kateri bi lahko prišlo do pobega. Če se bo vse odvijalo, kot v etapi do Prati di Tiva, potem bi lahko spet zmagali. Ampak, razmišljati moramo iz dneva v dan in ekipo držati skupaj. Vsekakor bo najtežji zadnji dan tega tedna. Najbrž bo to najtežja etapa, ki sem jo kdajkoli vozil. Res se veselim vožnje v Livigno, kjer sem v zadnjih letih veliko treniral.

O morebitni “predaji” rožnate majice za kakšen dan: Videli bomo. Tudi, če bi želeli na določeni točki prepustiti rožnato majico drugim, nekateri drugi iz prve deseterice najbrž ne bodo zadovoljni s tem.

O prostem dnevu: To je bil lep dan. Poskušali smo malce pospati zjutraj Zbudil sem se in odšel na lahek zajtrk. Šli smo na kolo in uživali v lepem vremenu. Bile so malo slabše ceste, pa tudi lepe ceste z lepimi razgledi. Najbolj pomembno je bilo, da smo se ustavili na kavi in na sladoledu. Potem pa kosilo. Dober hamburger, ki je bil vseeno malce bolj zdrav, kot če greš v McDonalds. Zdaj smo tu na novinarski konferenci. Upam še na dobro večerjo. Potem pa se naspimo pred naslednjimi etapami.

O tem, če bi pred startom podpisal za tako prednost: Če bi mi nekdo pred začetkom ponudil, da bom imel več kot dve minuti in pol prednosti, bi se tako strinjal s tem. Prišlo je do tega in ta teden lahko ocenimo za skorajda popolnega. Ocenil bi ga z oceno deset.

O Jonasu Vingegaardu: Bil sem vesel, da je spet šel na kolo in je to delil na družabnih omrežjih. Veselim se njegove vrnitve na Tour. Mislim, da bo tam in bo tudi dobro pripravljen. Resnično mu želim, da si hitro opomore in začne hitreje obračati pedale. Mislim, da bo na Tour prišel v zelo dobri formi.

O tem, če razmišlja o Touru: Seveda. Zato sem tudi vesel, da že imam nekoliko večjo prednost in mi ni treba napadati prek svojih meja, da bi pridobil še nekaj časa proti tekemcem. Zdaj lahko dirkam bolj defenzivno.

O težavah z zdravjem: Imam rahlo blokiran nos. Ne vem, če razsaja kaj po grupi ali pa so samo alergije. Je le pomlad in tu vse cveti. Ampak, moram reči, da se počutim zares v redu in gremo dalje.

O razliki med tritedenskimi dirkami: Šesti Grand Tour. Se mi sploh ne zdi, da sem jih že toliko odpeljal. Ena Vuelta, štirje Touri in zdaj Giro. Moram reči, da te Tour najbolj izmozga. Je največja in najbolj stresna dirka. Poleti je najbolj vroče. Vuelta. Španska klasika. Malce bolj sproščeno je vse skupaj. Vseeno pa je avgusta veliko kolesarjev brez pogodbe, tako da je raven zelo visoka. Giro je zelo dobro organiziran. Tudi z vremenom imamo srečo. Velikorat so tu dolge etape, dolgi klanci in slabo vreme, ki oteži dirko. Zaenkrat se nam obeta dober Giro. Moram reči, da je vsak Grand Tour malce drugačen.