Med prebivalci Slovenije, ki imajo isto kombinacijo imena in priimka kot slovenski kolesarji na letošnji dirki po Franciji, je največ Matejev Mohoričev.

Uvoz električnih koles se je močno povečal

Od leta 2017 v Slovenijo letno uvozimo več kot 80.000 koles. Največ smo jih uvozili v letu 2019, skoraj 87.000, lani pa približno 82.600. Količinsko je bil uvoz največji iz Italije (21 %), sledile so Avstrija, Nizozemska in Belgija.

V zadnjih petih letih se je močno povečal uvoz električnih koles (moč motorja do vključno 250 W). V letu 2017 smo jih uvozili nekaj manj kot 1.500, lani pa že skoraj 16.400 - največ (18 %) iz Nizozemske, sledile so Nemčija, Češka, Belgija in Avstrija.

Ker so električna kolesa praviloma dražja, se je skupna vrednost njihovega uvoza že zelo približala vrednosti uvoza "klasičnih" koles. V letu 2021 smo uvozili za 23,3 milijona evrov električnih koles in za 28,7 milijona evrov klasičnih koles.

Kolesa so se v letu dni podražila

V letošnjem maju je bila povprečna cena koles v Sloveniji za 5,4 odstotka višja kot pred letom dni. Od leta 2001 smo največjo, 15,3-odstotno letno podražitev zaznali v maju 2021. Povprečna cena kolesa za odrasle (26-colske gume) v letu 2021 je bila 268 EUR.

Namen naših poti s kolesom je bil največkrat prosti čas

V letu 2021 smo prebivalci Slovenije opravili 3,8 milijona dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je nekoliko več kot v 2017, ko je ta delež znašal 1,5 %. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od 5 kilometrov.

Od približno 204.000 poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 %) teh poti prosti čas - v povprečju so bile dolge 10 km in so trajale skoraj 40 min.

V Sloveniji boste najverjetneje srečali Mateja Mohoriča

Med prebivalci Slovenije in imeni ulic v Sloveniji lahko najdemo nekaj takih, ki so povezane s kolesarstvom. V Sloveniji imamo dve Kolesarski poti (ena v Ljubljani in ena na Vrhniki) in eno Kolesarsko ulico (v naselju Tropovci v občini Tišina); slednja ima med naštetimi največ hišnih številk, 71. Med prebivalci Slovenije pa je 5 oseb, ki se pišejo Kolesar.

Nekaj zanimivosti iz preteklosti

· Leta 1948 so imeli slovenski poštarji med svojimi prevoznimi sredstvi največ koles, bilo jih je 247. Do leta 1963 je število naraslo na 648.

· Leta 1950 je bilo v Sloveniji 248.000 koles, 172.000 moških in 76.000 ženskih.

· Leta 1954 je bilo v prometnih nesrečah poškodovanih 155 kolesarjev, devet let pozneje pa že 870.

· Leta 1954 je imela Kolesarska zveza Slovenije 308 članov.

· Leta 1957 je 44 % učencev prvih štirih razredov osnovne šole znalo voziti kolo (dečki 48 %, deklice 40 %).