Iztok Kuret se nam je predstavil takole. "Sebe vidim kot cestnega kolesarja – amaterskega tekmovalca. Sem eden tistih, ki se zaveda, da se svet ni zgradil okrog kolesa. Na cesti ne potrebujem metra in pol prostora in menim, da je za pametne vedno prostor. Nesreče so se vedno dogajale in vedno se bodo, le število lahko zmanjšamo. Problem je v glavah ljudi. Menim, da se vse začne in konča pri KZS. Tak način miselnosti nas je pripeljal amaterske tekmovalce na rob prepada, v vsakdanjem prometu pa skupaj z rekreativci igramo rusko ruleto. Če zapeljem izven urejenega cestišča, sem v prekršku. Globalno gledano slika ni lepa. A to ne zmanjšuje moje ljubezni do kolesarjenja. "
Od kdaj in zakaj?
Z resnim kolesarjenjem sem pričel po naklučju. Po operaciji kolena sem spoznal, da bom moral vsegorsko kolesarjenje za nekaj časa opustiti, saj se pogosto pade ali seskoči s kolesa, to pa ne bi bilo dobro za okrevanje. Odložil sem tv daljinec in se s kavča preselil na cestno kolo in se v trenutku “zastrupil ”. Tako sem odložil tudi ogromno odvečnih kilogramov in začel zdravo živeti. V naslednji sezoni sem že stal na nekaj štartih . Mislim, da je bilo to leta 2009.
Od kdaj, koliko časa in kakšno kolo?
Nikoli se nisem obremenjeval s panogo. Samo da se vrti. Sledim pravilu o številu koles: N+1. Kot rečeno, korenine imam v vsegorskem kolesarjenju. Nekdaj sem zelo rad zavil tudi v kakšen bike park, ni mi tuj cross country, doma pa sem na cesti. Zelo velika ljubezen je ciklokros. Imam tudi kolesa za na kavo: fixija sem si sam sestavil iz vseh vetrov, rad sedem tudi na birmanskega Roga, ki sem ga za bagatelo odkupil od soseda. Ostaja pa velika želja po tandemu. Ob prvem prostem času se lotim izdelave …
Se ukvarjate le z eno disciplino ali ste vsestranski kolesar?
Ves čas stremim k temu, da bi bil čim bolj kompleten kolesar. Seveda mi ležijo nekatere discipline bolj, a ostalih ne zanemarjam. Najraje imam kronometre, dolge cestne dirke in ne preveč strme vzpone. Ostalo pač vzamem v zakup.
Kaj vam kolo pomeni (glavni vir rekreacije, smisel življenja, uresničitev tekmovalnih ambicij)?
Večkrat razmišljam o tem, a prave razlage, zakaj me tako privlači, ne najdem. Enostavno se na kolesu počutim dobro. Rad treniram načrtno, še raje tekmujem. Rekreacija me ne zanima in če bi moral kolesariti kar tako, bi že zdavnaj vse skupaj opustil. Privlači me napetost na štartu, zdrava borba in prečkanje ciljne črte.
Koliko ur tedensko preživite na kolesu? Kako izgleda vaš običajni trening?
Odvisno od obdobja, vendar povprečno treniram tam nekje od 10 do 12 ur tedensko. Letno se zaredi do 12.000 kilometrov, če je dobra letina. Težko bi govoril o običajnosti, saj moram zaradi pomanjkanja časa stalno improvizirati. Večkrat moram trening razbiti na dva dela, vstati zelo zgodaj ali vztrajati v pozne večerne ure. Ravno zaradi tega si štejem kot največji uspeh, da sploh lahko vse skupaj izpeljem. Včasih je cena za to kar visoka. Nekaj let mi je z načrtovanjem treningov pomagal Miran Kavaš, ki me je toliko naučil, da sedaj lahko delam sam. Še vedno ga rad povprašam za kakšen nasvet. Kar je v meni kolesarja, ga je oblikoval on.
Katero obdobje pa je za vas najlepše za preživljanje časa na kolesu?
Najraje imam pripravljalno obdobje, čas ko se prebuja narava in postaja vse topleje, treningi pa so dolgi.
Pedala najraje poganjate sami ali ste član kakšnega kolesarskega kluba?
Sem član Kolesarskega društva Alpe (KD Alpe SiS). V našem društvu se odlično počutim, uživam v podpori in sem ponosen na vrednote, ki veljajo pri nas. Treniram pa skoraj vedno sam. Včasih bi prav prišel kakšen skupinski trening, a našo tekmovalno ekipo sestavljamo člani iz vseh vetrov in se praviloma težko dobimo. Ostalih organiziranih skupinskih voženj se načeloma ogibam.
Kaj pa vaša tekmovalna plat?
Kot rečeno, zelo rad tekmujem. A moja motivacija ni rezultat, temveč osebna rast. Če je vse v redu, potem tudi rezultat ne izostane. Če sem zadovoljen s prikazanim, me tudi slabša uvrstitev ne razočara. Konkurenca je huda in jo spoštujem.
Kje se je zgodila vožnja, ki vam je najbolj ostala v spominu in na katero ste najbolj ponosni?
Prvi tak dogodek, ki mi vedno pade na pamet, je kronometer na svetovnem prvenstvu v Belgiji. Četrto mesto je bilo več od pričakovanega, a bolj sem se razveselil zares dobrega nastopa. Odlična trasa, zahtevni pogoji in uspela mi je vožnja, ko rečemo, da greš preko sebe. Podobne občutke sem imel lani na kronometru UWCT Franja, kjer sem osvojil naslov državnega prvaka in si tudi privozil zmago svetovne serije.
H kakšnim ciljem stremite, ko načrtujete prihodnje treninge?
Letos se mi je zaradi smrti v družini življenje obrnilo na glavo in opustiti sem moral cestno dirkanje za Pokal Slovenije. Dvomim, da bo v prihodnosti kaj drugače in se bom verjetno raje bolj posvetil ciklokrosu in se prizkusil še na mtb maratonih. Želja so več etapne dirke. Tudi na cesti bom še kaj oddirkal. Največ dirk bom zagotovo odpeljal v tujini.
Če bi imeli neomejeno sredstev in časa, kakšen bi bil vaš sanjski kolesarski izlet/dopust?
Prevozil sem že dobršen del Alp, Provanse in Toskane in z velikim veseljem bi se tja še vrnil. Velika želja so Pireneji in Kanarski otoki.
Preberite še Iztokovo poročilo in vtise s svetovnega prvenstva ter težave, ki so ga pestile pred štartom v belgijskem Molu.
nazaj na vrh
