"Veliki George"

To je bil že 16. Hincapiejev nastop na tej najbolj čislani tritedenski kolesarski preizkušnji, s čimer se je po številu štartov (razen prvič, leta 1996, je dirko vsakič odpeljal tudi do konca) izenačil z legendarnim nizozemskim kolesarjem Joopom Zoetemelkom (ta je dirko končal prav vsakič). A, kar Američana postavlja daleč v ospredje pred vsemi, je njegova predanost kapetanom v ekipi, ki so (tudi) z njegovo pomočjo prišli do skupne zmage – takšnih nastopov ima z letošnjo Evansovo zmago že devet.

Hincapie je bil edini Armstrongov pomočnik, ki mu je stal ob strani pri vseh sedmih zaporednih zmagah na Touru, kasneje je leta 2007 do zmage pomagal še Albertu Contadorju, letos pa je bil ob boku še Cadelu Evansu. Njegova odločitev v letu 2010, da se pridruži tedaj novi ekipi BMC Team, pa je sprva povzročila kar nekaj začudenja pri kolesarskih analitikih, zlasti ker je šlo za razmeroma majhno ekipo, ki sprva še ni imela zagotovljenih nastopov na največjih dirkah. No, podobno so spraševali tudi Evansa, a zagotovo sta imela oba zelo jasno vizijo in sta zaupala vodstvu ekipe, da jima bo omogočilo dosego najvišjih ciljev, ki so jih z letošnjo zmago na Dirki po Franciji zagotovo izpolnili.

Na vprašanje, kakšna je bila letošnja dirka, je 38.letni Američan odgovoril: »Zelo zelo stresna, težka! Boj za mesta in pozicije, od prve etape dalje. Vsak dan več dela je bilo, in ker smo vedeli, da ima Cadel dobre možnosti za skupno uvrstitev, smo mu želeli omogočiti čimboljše izhodišče.«

»Najhujši trenutek pa je bil zagotovo v etapi na Alpe d'Huez, kjer je imel Cadel težave s kolesom, in tedaj je šla cela ekipa v trenutku od stanja vzhičenosti in navdušenja, do popolne zbeganosti... In morali smo res dati vse od sebe, da je nadomestil izgubljeni čas!«

No, kot vemo, se je na koncu le vse izšlo, Hincapie pa je na vprašanje, če se bo naslednje leto spet vrnil po rekordno 17. udeležbo, odvrnil: »Glede na to, kako je Evans vozil letos, se bom verjetno kar primoran vrniti!«