Za prvo zmago na Giru je Buitrago premagal nedeljsko razočaranje, padec in peklenske vzpone

Na Giru smo tudi v 17. etapi spremljali podoben razplet kot v nedeljo in torek, ko se je na začetku odcepila velika skupina z močnimi kolesarji, njihova prednost pa je znašala nekaj minut. A tokrat je že 65 kilometrov pred ciljem, še precej pred predzadnjim vzponom dneva, presenetil z napadom Mathieu van der Poel.

Z njim je šla še trojica kolesarjev in šele na težkem vzponu na Passo del Vetriolo so bili ujeti, je pa van der Poel brez težav ostal z najboljšimi do vrha strmega vzpona. Takoj na začetku spusta je Nizozemec poizkusil še enkrat, z njim je šel rojak Gijs Leemrijze in skupaj sta drvela v dolino.

Po tovorni stezici do zmage kariere

Na začetku zadnjega vzpona dneva na Monterovere je njuna prednost znašala že več kot minuto. Ta vzpon so ljubitelji na dirki po Italiji dolgo pričakovali, saj gre za legendarno gorsko stezico, po kateri so v časih Avstro-ogrske tovorili orožje v gore, zdaj pa gre za strmo in ozko asfaltirano cesto, kjer naklon skoraj ne pade pod 10 odstotkov.

Kljub strmini je van der Poel deloval sveže in hitro se je otresel Leemrijzeja, a se mlajši Nizozemec ni dal. Ostajal je nekaj sekund za njim in ko je prišla še bolj strma druga polovica vzpona, je van der Poela zmanjkalo, za Leemrijzeja pa se je zdelo, da se pelje etapni zmagi naproti.

Drugačne načrte pa je imel Santiago Buitrago, mladi Kolumbijec iz vrst Bahrain Victoriousa, ki je bil že v nedeljo zelo blizu zmagi, a ga je na koncu za las strl Giulio Ciccone in Buitrago ni mogel skriti solz. Tudi danes zanj ni vse potekalo po načrtih, ob padcu med etapo je izgubil nekaj kože, pod zadnji vzpon pa je prišel več kot minuto za vodilnima kolesarjema. Nato pa je Buitrago dobil krila, zajedal se je v prednost in nekaj 100 metrov pod vrhom vzpona na Monterovere je Leemrijzeja najprej prehitel, nato pa z napadom še strl.

Hitro je bilo vidno, da je Buitrago močnejši, tudi v razgibanih zadnjih 5 kilometrih do Lavarona je zdržal in veselil se je prve zmage na tritedenskih dirkah in z naskokom najbolj pomembne v karieri.

Almeida dokončno popustil, vodilna trojka pa teče mrtvi tek

V skupini s favoriti za rožnato majico pa smo spet videli že znani scenarij – Bahrain Victorious je narekoval močan tempo, odlično je dirkal Domen Novak in Vincenzo Nibali ter Joao Almeida sta danes hitro izgubila stik na zadnjem vzponu. Že pred tem je odstopil Simon Yates, ki se bo raje osredotočil na druge cilje v tej sezoni.

Ko je torej pospešil Wout Poels, so v ospredju z njem ostali le še Mikel Landa, Richard Carapaz in Jai Hindley, trije najboljši na tem Giru. Spet nobeden od napadov ni prinesel otipljive razlike in trojica je skupaj prišla v zadnjih 100 metrov, kjer sta Carapaz in Hindley z napadom pridobila nekaj sekund proti Landi, a je jasno, da so na vzponih vsi trije povsem izenačeni. Zanimivo bo videti, kako se bo Giro odvijal do konca, saj so vsi trije podobno dobri kronometristi. V skupnem seštevku ima Carapaz še vedno tri sekunde naskoka pred Hindleyjem, tretji pa je zdaj Landa z minuto zaostanka.

Jutri je pred kolesarji nekoliko lažja etapa, zadnja na tem Giru za šprinterje.