Že je želel končati kariero, zdaj je na vrhu

"Po etapni zmagi na dirki po Franciji v lanski sezoni in po tretjem mestu na svetovnem prvenstvu sem sezono končal uspešno in tako sem želel začeti novo. Namesto tega sem staknil Covid-19 na dirki Pariz-Nica, tako da nisem mogel na Milano-Sanremo. Potem pa sem še grdo padel v Flandriji." To so bile prve besede Michaela Matthewsa po zmagi v tretji etapi dirke po Italiji.

Očitno se je odlično počutil. Vedel je, da mu zaključek etape ustreza in da bi lahko zmagal. Zato so mu pri ekipi priskočili na pomoč: "Ko sem se uvrstil v ekipo za Giro, nisem vedel, kako mi bo šlo, a so me povsem podprli. Ekipi se ne morem dovolj zahvaliti za to priložnost. Fantje so danes opravili dolg kronometer. Ta zmaga je za vse. Zanje, za lastnika Gerryja Ryana, za Brenta Copelanda, za celotno ekipo. S tem sem pokazal svojo hvaležnost za vse, kar so naredili zame."

Zdaj je torej končno lahko proslavil zmago. Prvo v tej sezoni, ki je bila do zdaj, kot je dejal, zelo težka: "Pred nekaj tedni sem razmišljal, če sploh še želim to početi. Vzel sem si čas brez kolesa, tako da sem poskusil oceniti situacijo. Pogovoril sem se z nekaterimi ljudmi, ki so mi pomagali pri odločitvi." Očitno se je odločil, da še ni rekel zadnje besede in zdaj se mu je vse povrnilo z etapno zmago.

"Vedel sem, da je kolesarstvo moj šport, cilj, hobi in sanje. Ne želim početi česa drugega. Prevzemajo me čustva, a to ni kar ena zmaga. Je nekaj posebnega," je še dejal Matthews. Zanj je to bila tretja etapna zmaga na dirki po Italiji. Nazadnje pa je zmago na Giru slavil pred osmimi leti. "Na žalost to pomeni, da sem že star. Priti sem in dobiti tako zahtevno etapo ni samo običajna zmaga. To je zmaga za celotno ekipo, za vse, ki so vpleteni v to, ki so mi pomagali, da sem se vrnil na vrh."

V sprintu je v zadnjih metrih ugnal Madsa Pedersena in Kadena Grovesa. "Niti ne vem, na katerem mestu sem prišel v zadnji ovinek. Morda na tretjem? Ob prihodu na Giro sem se želel zgolj zabavati. To sem v tem športu letos pogrešal, saj sem sam nase vršil velik pritisk. V zadnjem ovinku sem se nasmejal, saj sem vedel, da mi lahko uspe. Počutil sem se, kot da bi bil na treningu in bi sprintal s prijatelji na različne oznake. Bilo pa je ob gledalcih in na Giru."