Zgodovinska uresničitev sanj - revija Bicikel.com plus

Zdaj že nekaj časa nima več na voljo aduta presenečenja, ki ga je lahko še lani uporabil kot novinec med najboljšimi kolesarji. S svojimi rezultati se je izstrelil med najverjetnejše kandidate za zmago na katerikoli dirki, ki se je udeleži. To kažejo tudi lestvice, kjer se že nekaj časa giba okoli vrha, na lestvici UCI je le nekaj točk pred njim samo Julian Alaphilippe. Tudi na stavnicah je bil Roglič letos največji favorit za zmago na rožnati pentlji.

Ko je organizator razkril traso, je postalo jasno, da je pisana na noge Primožu, kot bi jo pripravili v sodelovanju z njegovim strokovnim štabom. A traso so pravzaprav načrtovali za domačega favorita Vicenza Nibalija. Skupna dolžina treh posamičnih kronometrov je bila sicer običajna za tritedenske spektakle, vseeno pa so na teh treh etapah priložnosti iskali predvsem specialisti v vožnji na čas.

Uvodnih deset dni dirke je najbolje opisal Thomas De Gent, za katerega je mogoče že vnaprej napovedati etape, na katerih bo šel v dolg beg. »To je bilo deset najbolj dolgočasnih dni,« je povedal. A za Slovence je bil razburljiv vsak dan, ko smo nestrpno spremljali, kako dolgo bo Primož oblečen v rožnato majico vodilnega. S tovrstnimi pričakovanji in posrednimi pritiski se je Primož letos soočil prvič, in to z odliko. Slovenska evforija pa se je z zmago na uvodni etapi šele začela. Vsak dan več, ko je Primož oblekel majico vodilnega, je bil za ogled Sloveniji bližnjih etap v zadnjem tednu dirke rezerviran kakšen avtodom več. Ko je po uspešnem begu majico oblekel še Jan Polanc, pa je poskočila tudi cena najema avtodomov. V mnogih rokovnikih je bila Verona označena kot kraj, kje se bo preživelo prvi junijski vikend.

V športu je nemogoče karkoli napovedati z gotovostjo, v cestnem kolesarstvu kot ekipnem športu še toliko manj. Temu primerno zapolnjujejo svojo tržno nišo športne stavnice z neverjetnimi napovedmi. Ko smo se teden dni pred začetkom Dirke po Italiji v uredništvu odločili za posebno izdajo revije Bicikel o letošnjem Giru, nismo vplačali stavnega listka ali računali, da bo to zgodba s srečnim koncem. Verjeli smo, da bo Primož, kot je pogosto povedal, dal od sebe 110 odstotkov, a verjetno tudi sam ni pričakoval, da lahko dirko konča tako utrujen. Osebno menim, da je iztisnil krepko več kot 100 odstotkov, a to niti ni tako pomembno kot številčna in enotna slovenska podpora, kar je težko spregledal tudi nepoznavalec tega športa.

Priznam, da sem si po Primoževi zmagi v prvi etapi oddahnil in dobil notranjo potrditev, da je prav, da postavimo na prodajne police nekaj posebnega, kot so nekaj zadnjih let nekaj posebnega dosežki naših kolesarjev. S Primoževo drugo etapno zmago v vožnji na čas je bilo že sanjsko, s pogledom na skupno razvrstitev po 12. etapi, ko sta bila v skupnem seštevku prvi Jan in drugi Primož, pa je prišlo do trenutka, za katerega še danes težko verjamem, da je bil resničen.

Tritedenski spektakel sestavlja 21 zgodb, ki se jih velja spominjati, saj so, povezane v celoto, pripeljale do poenotenja slovenskega naroda, ko smo v tujini s ponosom hodili ogrnjeni v slovensko zastavo. Hvala, Primož Roglič in Jan Polanc! Prvič je vedno najslajše, a ne bomo se pritoževali, če se sanje ponovijo.

Kazalo

Enotni sleovenski navijači