Žiga Jerman, La vie en France: Ko ti lastnik ekipe podaja "bidone"

"Marc Madiot je hodil na okrepne postaje in nam dajal bidone, pa čeprav je lastnik ekipe. Obenem mislim, da je eden izmed redkih, morda edini lastnik tako velike ekipe, ki bi to počel. In prav to ti vse pove o človeku. Kako rad ima kolesarstvo."

Že nekaj časa nisem pisal, a moram priznati, da je zadnji mesec tudi zame zelo, zelo pester. Zdaj sem “na preizkušnji” pri eliti. Po polovici sezone s kontinentalno ekipo, so mi pri Groupami FDJ ponudili posebno priložnost. In tako sem imel v zadnjem mesecu kar nekaj dirk v nogah. Po evropskem prvenstvu sem imel nekaj dni počitka.

Potem pa spet na delo. V kolesarsko rutino in v večjo ekipo. Z World Tour ekipo sem odpeljal dve etapni in enodnevno dirko. Kaj lahko povem? Rečem lahko, da je med “profiji” veliko, veliko lepše. Seveda, če govorimo že o načinu dirkanja, pa tudi z vidika organizacije ekipe. Veliko več je osebja. Tu so bili štirje maserji, trije mehaniki, dva športna direktorja.

Celo glavni mož ekipe Marc Madiot je hodil na okrepne postaje in nam dajal bidone, pa čeprav je lastnik ekipe. Obenem mislim, da je eden izmed redkih, morda edini lastnik tako velike ekipe, ki bi to počel. In prav to ti vse pove o človeku. Kako rad ima kolesarstvo. Kaj pomeni taka organizacija? Tudi po dirki je vse veliko lažje. Vse poteka hitreje. Med vožnjo proti hotelu si se lahko že na avtobusu stuširal. Ko si prišel v hotel, si bil takoj na vrsti za masažo.

Sledila sta večerja in počitek. In potem smo pri “La vie en France”. Oziroma moji komunikaciji. Zakaj? Sicer smo imeli na dirkah predvsem mlajše kolesarje, ki so sicer v članski ekipi. Z vsemi smo se super razumeli, za nekatere pa so bile to prve dirke po dirki po Franciji. Med dirko pa smo v ekipi komunicirali kar v francoščini. In tako mi je življenje v Franciji prišlo prav.

Ravno toliko sem se tega jezika naučil, da fante že razumem, kaj mi želijo povedati. V teh dneh so – ko imam seveda čas – oči usmerjene v spremljanje dirke po Španiji ter Primoža Rogliča in predvsem Tadeja Pogačarja, s katerim sva lani še skupaj kolesarila, z mislimi pa sem tudi že pri svetovnem prvenstvu. Izpustil sem Tour de l’Avenir, svetovnega prvenstva pa v reprezentančnem dresu ne bom. Zame bo to dan D. Še enkrat želim poskusiti v kategoriji do 23 let, saj mi trasa zares ustreza.