Vozili smo - Specialized S-Works Tarmac

Specialized S-Works Tarmac
19.06.2019 AVTOR: Matej Zalar, foto: Tit Košir

Inženirji so v kolesarski industriji bržkone že dosegli točko razvoja okvirjev, ko ni več treba sklepati preveč bolečih kompromisov med aerodinamiko in nizko težo.

Agilnost in lahkotnost sodobnih aerodinamičnih koles sta v dobršni meri odvisni samo še od višine obročev, in to na primer velja tudi za novega Vengea, ki so ga pri Specializedu predstavili lani. Po drugi strani pa proizvajalci tudi pri ultralahkih kolesih iščejo aerodinamične rešitve. Primer takšnega kolesa je Tarmac šeste generacije.

Novinarjem so različico z obročnimi zavorami predstavili že sredi junija leta 2017, lani pa je zapeljal na ceste tudi s kolutnimi zavorami. Tako je ostal Tarmac pravzaprav edini Specializedov model, ki je na voljo tudi s klasičnimi zavorami – Venge, Roubaix in makadamkarski Diverge so naprodaj samo še s kolutnimi in vprašanje časa je, kdaj se bo spon tradicije osvobodil tudi Tarmac.


Enak za oba spola

Pri Specializedu so na podlagi bogate baze o merah kolesark in kolesarjev – teh izkušenj imajo zaradi sistema Retül morda največ med vsemi proizvajalci – ugotovili, da so razlike med spoloma z vidika biomehanike pri kolesarjenju relativno majhne in da kolesarke pravzaprav ne potrebujejo posebnega modela. Amira je zato odšla v zgodovino, Tarmac pa je sicer na voljo v ženski in moški različici, a v enakih geometrijskih proporcih. Moški so tako na voljo v velikostih od 49 do 61, ženski pa že od 44 pa do 56 in imajo seveda tudi ženskam prilagojene Specializedove sedeže.

Zdaj smo že vajeni, da Specialized za najboljša kolesa zgradbo kompozita prilagodi velikosti okvirja, kar imenujejo Rider-First Engineered. Plasti karbona za vsako velikost okvirja položijo različno, tako da so lastnosti neodvisne od velikosti okvirja oziroma kolesarja. Podobno pa so prilagodili tudi zgradbo vilic in izdelali tri različne oblike za različne velikosti okvirja (za 44–52, 54–56 in 58–64 cm).

Glede na predhodnika so nekoliko skrajšali sprednji trikotnik. To omenjam zato, ker mi je pri peti generaciji bolj ustrezala velikost 52, zdaj pa pri višini 171 centimetrov skoraj raje vozim številko 54. A tako je bržkone predvsem zato, ker Specialized namesti na okvir velikosti 52 zelo kratko, le 90-milimetrsko krmilno oporo. Okvir 54 opremijo s centimeter daljšo, osebno pa bi v želji po agresivnem položaju na kolesu verjetno izbral številko 52, a z odločno daljšo, verjetno kar 120-milimetrsko fajfo. Vilice so lahko zaradi 1,5-palčnega premera glavne cevi pomaknili za pol centimetra više in s tem gonilni ležaj ter težišče pomaknili bliže cesti, kar v teoriji omogoča boljšo lego na cesti. Obverižne cevi so ekstremno kratke, le 405-milimetrske, pri okvirju za kolutne zavore pa pol centimetra daljše.


Niso pozabili na udobje

Ne vem, kako je leta 2019, toda sredi leta 2017 je bil po besedah Specializedovih inženirjev Tarmac na 40 ravninskih kilometrih za kar 45 sekund hitrejši od konkurenčnih koles. Aerodinamične rešitve so očitne: zadnje zgornje vilice so spuščene, sedežna opora ima presek v obliki črke D. Pregovorno udobnih sedežnih opor premera 27,2 milimetra pri vrhunskih karbonskih kolesih ne opažamo več, ampak vsak proizvajalec ponudi svojo, praviloma aerodinamično rešitev. Kaj pa udobje? Že spuščene zadnje zgornje vilice omogočajo boljše blaženje udarcev, kompozit sedežne opore pa je v zgornjem delu zgrajen tako, da je material bolj fleksibilen. Objemka sedežne opore je integrirana, nastavitev višine sedeža z vijakom na zgornji strani zgornje cevi pa je preprosta, brez zatikajočega se sistema, ki lahko v najslabšem primeru razpade, če imate smolo, tako da deli objemke padejo v notranjost okvirja.

Nameščene so obročne zavore z dvojnim vpetjem, karbonski mostiček na zgornjih zadnjih vilicah pa je na okvir privit z istima vijakoma kot zavora. Med cevmi je dovolj prostora celo za plašče širine 30 milimetrov, a tudi v kombinaciji s 26-milimetrskimi ni opaziti prevelikega razmika med zadnjimi cevmi. Ultralahka različica okvirja za obročne zavore, ki je barvana z le 10 grami barve, tehta pičlih 733 gramov … Nič posebnega? Specialized tehta okvir velikosti 56!

V preizkušeni konfiguraciji res niso varčevali: vsa oprema razen karbonske gonilke S-Works nosi oznako Dura-Ace Di2, krmilna enota za prestavni sistem je integrirana v krmilo, na kolo, ki je v prvi vrsti namenjeno plezanju, pa so vseeno namestili 50 milimetrov visoke obročnike Roval CLX. To so si lahko privoščili, ker je kolo tako ali tako smešno lahko – in lahkotno.


Na 2571 metrov

Vrhunec najinega druženja je bil izlet na Veliki Klek, vse do razgledišča na Edelweisspitze, kjer se je S-Works Tarmac izkazal kot lahkoten plezalec s semikompaktno gonilko 52/36 in zadnjim verižnikom 11-30. Mnogi delimo mnenje, da je to za vrhunske rekreativce optimalna kombinacija verižnikov. Na dolgih in raznolikih spustih pod najvišjo avstrijsko goro pa je Tarmac dokazal, da je tudi odlično uravnoteženo kolo za spuste. Tarmac zna biti zelo miren tudi pri ekstremnih hitrostih. Dokazano vsaj do 93 kilometrov na uro, kolikor mi je uspelo doseči na ravnem odseku v Združenih državah – in bržkone v tisti skupini niti nisem bil najhitrejši. A odzivnost lahko zares ocenimo šele v ovinkih. Se spomnite, kako se je Julian Alaphilippe lani v 16. etapi Dirke po Franciji vrgel na glavo s Col du Portillona? Vozil je Tarmaca. Kolo omogoča lahkotno premetavanje iz ovinka v ovinek, plašči Turbo Cotton pa se lepijo na asfalt kot ženske na tistega turškega TV-zvezdnika. Plašči z bombažnimi stenami so široki 26 milimetrov, a so zaradi precej širokih obročnikov videti še širši, očitamo pa jim lahko kvečjemu hitro obrabo.

V zvezi z udobjem lahko omenim norenje po desetkilometrskem makadamskem odseku, kjer smo se z novinarskimi kolegi med oblaki prahu spraševali, ali na takih terenih sploh še potrebujemo makadamkarsko specialko. Ob nekoliko nižjem tlaku zglajen makadam ni nobena ovira. In to za kolo, ki se imenuje Tarmac (v angleščini asfalt). Seveda pa je treba odo udobju vzeti z rezervo. Vendarle sedimo na brezkompromisnem stroju za kolesarje, ki lahko ure in ure sedijo v agresivnem položaju.

Z S-Works Tarmacom mi je uspelo ob različnih priložnostih prevoziti dobrih dva tisoč kilometrov, kar je več kot dovolj za doživetje cele vrste lepih, pa tudi težkih in celo nevarnih trenutkov. Kot takrat, ko sem med interno dirko sredi ovinka zapeljal na pesek in sredi skupine mož, ki so odprli usta in izbuljili oči, preizkusil odzivnost v najtežjih situacijah. Zaradi vseh prigod sem z njim, priznam, razvil malo preveč ljubezenski odnos. A to se zgodi vedno, ko dobi človek na preizkus katerokoli superkolo za ceno treh kvadratnih metrov ljubljanskega stanovanja. Je vreden tega denarja? Za tiste, ki že imajo rešen stanovanjski problem, vsekakor.


Specialized S-Works Tarmac se je v šesti generaciji nevarno približal popolnosti, zato se lahko v tej konfiguraciji mirno postavi v vrsto, rezervirano za najboljše. Pričakovano je odziven med pospeševanjem in v zavojih, povsem nepričakovano pa tudi precej udoben.





Značke: Cestno
Specifikacije

Specialized S-Works Tarmac

9.999 EUR

Specialized Bicycle Components│www.specialized.com

Okvir: S-Works Tarmac SL6, FACT 12r carbon, gonilni ležaj OSBB z ležaji Ceramic Speed

Vilice: S-Works FACT carbon

Menjalnika: Shimano Dura-Ace Di2

Prestavne ročice: Shimano Dura-Ace Di2

Gonilka: S-Works carbon, 52/36

Zadnji verižnik: Shimano Dura-Ace, 11-30

Zavore: Shimano Dura-Ace

Sedežna opora: S-Works FACT Carbon Tarmac, karbonska

Sedež: S-Works Toupe, 143 mm, karbonska vodila

Krmilna opora: S-Works SL, aluminijasta

Krmilo: S-Works Shallow Bend, karbonsko

Obročniki: Roval CLX 50

Plašči: Specialized Turbo Cotton, 26 mm

Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ