Greš z menoj
31.10.2024
Lepa tura
Ob 18:20, presna
trmoglavka je napisal: |
Mejni prehod Podgorje-Vodice lahko normalno prečkaš z osebnim dokumentom. In cesta je res zelo lepa za kolesarit. |
galoper je napisal: |
Iz Š.Loke je menda bolje peljati čez Žiri v Logatec, ker je manj prometa. Od Logatca do Postojne vozim čez Ivanje selo, Unec in ob AC v Postojno. Klanec je mnogo lažji kot ride. Večina poti do Postojne je opisana in s fotkami opremljena na rtvslo.si, kot poleti na Kalič. |
berny je napisal: |
Ja jaz sem bil 15. na Lošinju ko je bilo najbolj vroče.Tudi jaz se strinjam da pazita na zaloge vode ker jo je meni zmanjkalo in ni bilo prijetno ob enih gont brez vode.Drugače pa kar korajžno. |
Ajam je napisal: |
Pot je uspela, bilo je super. Pretekli teden ni bilo zelo hude vročine, tako da je bilo z dovolj vode kar znosno. Sicer pa je večji problem z vodo v notranjosti Istre, kjer od Podgorja pa nekje do Vrane res ničesar ni. |
Ajam je napisal: |
Ja, šli sva po narisani poti, le da sva štartali v Ljubljani. Pot je res dolična, hvala avtorju. Stranska cesta od Logatca proti Lazam je na začetku nekoliko načeta, potem je pa super, lepo in neprometno. Desetka tudi za nadaljevanje od Planine preko Strmce in Studenega. Pred Kozino sem imela defekt, na pomoč so nama priskočili trije prijazni fantje z gorci. V Kozini sva se ustavili za kosilo in nakup zaloge za nadaljevanje po istrski divjini. Na hrvaški strani sva se do Lupoglava vozili praktično sami, mislim, da sva srečali manj kot deset avtov. Pokrajina je lepa, pot pelje skozi majhne, stare vasice, brez trgovin ali bencinskih. Od Lupoglava naprej je spet civilizacija. Prvi dan sva prokolesarili do Boljunskega polja. Presenetila naju je izjemna prijaznost in gostoljubnost Hrvatov, ko sva pri neki hiši vprašali za kako bližnje nočišče. Družina naju je pogostila s pecivom in menda obveznim rdečim vinom, ki se pije 1. avgusta, ter nama uredila prenočišče v bližnji hiši. Tam sva bili deležni še večerje. Naslednji dan naju je čakal dolg vzpon takoj po prihodu na Cres, ki pa ni bil tako hud, kot sva si predstavljali. Naprej je pa pač malo gor malo dol, cesta je ponekod precej slaba in ozka, sicer je pa zelo lepo. Prometa ni veliko, razen valov močno zgoščenega prometa po pristanku trajekta. Takrat se je najbolje ustaviti ob cesti in počakati, da gre karavana mimo. Nazaj sem kolesarilla sama v v popoldanski vročini, in sicer do Opatije, potem pa z vlakom v Llubljano. Tudi v tej smeri klanci po Cresu niso prehudi, spust proti Porozini je pa odličen. Obalna cesta do Opatije ni pretirano prometna, promet se močno zgosti šele tik pred Opatijo. Srečali sva kar nekaj kolesarjev - popotnikov, ljudje se vedno pogosteje odločajo za tak način potovanja, zelo lepo. |
http://www.bikemap.net /route/590732#lat=45.90649& ;lng=14.05323&zoom=12& type=0
Če se želi kdo pridružiti, je lepo vabljen.