Kolesarska gibanica

Domov > Forum > Kolesarska gibanica

Kolesarska gibanica

SORTIRAJ PO:
RobertMihelcic 10.09.2021 14:22
Kolesarska gibanica
Slovenija: z vzhoda na zahod

784 km
Junij + Avgust 2021 : 7 + 4 dni
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Udeleženca: oči Robi + sin Aleks




Oj!
 Čakava na 23. peronu ... čakava, da naju slovenski maglev zapelje do izhodišča kolesarske ture po Sloveniji.



Pol dneva kasneje nadaljujeva v/na mestu, kjer sva lani zaključila turo Naokrog po Sloveniji



Ker prehod meja (še vedno) zahteva dodatno organizacijo in negotovost, sva tudi tokrat ostala raje doma



Turo sva geografsko in časovno razdelila na dva dela.




Najstarejše slovensko mesto. Na nekaterih fasadah se to še vedno vidi. 



Zvečer se v Ormožu virtualno pridruživa proslavljanju 30 let ustanovitve naše države. 




Naslednje dopoldne žejo gasiva po Jeruzalemskih goricah.




Na zdravje!




Prijazni brodar naju zgolj z naravno silo toka reke Mure prestavi na drugo stran, kjer se okusno najeva rib.




Ob ali po izgradnji (varnih) kolesarskih stez, jih bo za povečanje števila uporabnikov, potrebno narediti še udobne.



Pred 200 in več leti so (tudi po zapovedi Marije Terezije) ob cestah sadili (sadna) drevesa. Ta so popotnikom služila kot hrana in senca.




Težko bo navdušiti več šolarjev in zaposlenih, da se bodo ob neosenčenih 34° C s kolesi vozili v/iz šol/služb.



Pred njima sva si privoščila še originalne dödole in krožnik prekmurskih dobrot. 




Prenočišče sva izjemoma rezervirala nekaj dni vnaprej. A ko prispeva v Moravske Toplice, sva pozabila kje sva rezervirala. 




Primer reciklaže objekta: razstavljen paviljon na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu, sedaj ponovno sestavljen kot večnamenski objekt.




Za vroče razmere zgraditi neosenčeno parkirišče je okoljsko neodgovorno. Na sredini in ob robu je za drevesa še dovolj prostora. 




Naslednja vas se bo zagotovo imenovala Kavbojce




Kot še ne popolnoma (iz)zagorela predstavnika bledoličnih se približujeva temnopoltem okolju. 



Sladki Vrh. Blizu tovarne WC papirja koristiva valovito popestritev. 



Maribor ~ Lent. Najstarejša vinska proizvajalka na svetu (>400 let). 25 litrski letni pridelek ustekleničijo v 100 protokolarnih darilnih stekleničk.




Ziher je ziher. Zdaj pa poizkusi cvikat, žagat in flexat. In to 5-krat. 



Na Pohorsko planoto sva splezala s pomočjo nosačev.




Pohorska kolesarska transverzala ni speljana naravnost, ampak precej gor~dol~gor~naokrog. Ni primerna za občutljiva kolesa(rje).



Pot je označena, a večinoma na nekoristnih mestih, kjer itak ne moreš nikamor zaviti, na razcepih pa velikokrat manjka smerokaz.



Nevede sva prespala na poročni parceli, zato se speljeva, še preden prispeta blažena nevesta in od fantovščine zdelan ženin. 




Naveličana stezosledenju kolovozom in drčam se spustiva v dolino ter se v Vuhredu ob Dravi zopet vključiva v civilizacijo. 




Prehranjevala sva se bolj izbrano kot sito. 



Čelada je služila bolj kot obešanka kot nataknjenka. Pri njegovih letih lahko zgolj še prijazno svetujem kot zdravo ukazujem.



Krivograd. Ko gostilničarka dobro pozna kolesarjevo fobijo, da kolesa nerad čez noč pušča zunaj. 




Nekoč je topilnica svinca in cinka s strupenimi plini močno onesnaževala okolje zgornje Mežiške doline in preprečevala rast dreves.




Črna na Koroškem. 



Podolševa. Najlepša panoramska cesta. 



Z dovoljenjem lastnika kmetije na Klemenčem, objavljava največkrat fotografirano posest. 




Nisva vedela, da obstaja prometni znak tudi za zrcalno nevarnost. 




Za TV oglas so leta 1986 v dolini postavili ogromno tablo, na katero možakar s čopičem riše logotip Slovenija z lipovim listom. 




Kampanija je bila zasnovana izključno za promocijo slovenskega turizma. A je sprožila nepričakovan širši čustven odziv Slovencev in težnjo po samostojni Sloveniji. 



Nočna napoved: nevihte z močnimi nalivi. A ker sva prespala v nepremočljivem zavetju, je lokalno neurje zgolj orosilo okolico Luč



Premagava še enega od vzponov: Volovljek (1029 m n.m.) in že gravitirava v ljubljansko dolino. 



Iz lastnih delovnih izkušenj: na kolesu se da peljati še precej večje tovore. 



Nekaj metrov pred domom pod streho počakava, da se je neurje umaknilo, da sva lahko posnela še zaključno fotografijo 1. dela ture. 


7 tednov kasneje:


Po kratkem oddihu ~ nadaljujeva z 2. delom ture po zahodnem delu Slovenije.



V Rumendi odpeljeva častni rumeni krog. 




Da na brniškem letališču ujameš takšen prizor, moraš imeti srečo ali na razpolago dovolj časa. 




Brezje je najbolj oblegan romarski kraj v Sloveniji. Med novo vrsto romarjev se sedaj uvrščaj(m)o tudi kolesarji.




Opuščena bencinska črpalka oživljena v drive in tržnico. 




Kolega Peter je namignil, da bi bilo za bralce poučno, da pod vsako sliko napiševa, kje se voziva. Upoštevava nasvet: okrog Blejskega jezera



Obljubljajo, da bosta Bled in Bohinj kmalu v celoti povezana s kolesarsko stezo. Zato koristiva še zadnjo možnost uživanja na regionalki.



Nagradno vprašanje: kaj se ob znaku konča in kaj se prične?



Na Bohinjskem jezeru je prepovedana uporaba flamingo zračne blazine, ker kazi podobo.




V Baško grapo se zapeljeva skozi dobrih 6 km dolg tunel. Izklesali so ga ročno v začetku prejšnjega stoletja, zgolj v 6 letih. 




V Trnovskem gozdu: štruklji pripravljeni po starem receptu iz moke z aktivnim ogljem, rdečo peso in skuto. Eko pridelano in domače skuhano. 




Proti večeru med Predmejo in Colom še ne veva kje bova prespala.




Sedaj že veva, da spiva na območju medvedk, medijev in medvedov. Pssst! 



Navsezgodaj, tik ob neurju drviva z Nanosa v Vipavsko dolino. Naju doseže, ravno ko se zapeljeva pod viadukt na samopostrežni zajtrk.




Protiburni vzpon na Razdrto in namočena vožnja do obale je bil idealen test za bodoče kolesarjenje po Islandiji.




Črni mokri Kal.
Najine kolopise objavljava tudi na nemški popotniški strani. Do sedaj jih je prebralo že več kot 74.000 obiskovalcev. A zato sva letos srečevala toliko nemških kolesarjev popotnikov?




Ko te pravi čas sreča sreča: guma je šele na suhem sklenila svojo življenjsko pot.




Po obalni cesti Koper ~ Izola so se do leta 2017 vile kolone vozil. Sedaj pa mične vile. In fejst  kolesarji. 



Idilična veduta. Skoraj. Če je ne bi kvarila čezoceanska tovornjača v ozadju.



S pendolinovo hitrostjo sopihava skozi opuščeni železniški predor.

 

Od vseh prevoženih dni je bil zaključni dan najbolj kontrasten, zato še uživa(j)va zadnje trenutke. 
. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

Vabljeni še k ogledu najinih ostalih dosedanjih tur: www.Mihelcic.si

Robi in Aleks



1
DODAJ ODGOVOR
SLEDI OBJAVI