Kolesarjenje ob nekdanjih izvirih nafte in plina; Lendava 07.10.2023

Termin: sobota 07.10.2023 ob 9:00 h

Štart: KC MURANIA, ČENTIBA PRI LENDAVI

 Vabljeni na organizirano rekreativno kolesarjenje

 ...ob nekdanjih izvirih nafte in plina

Vabljeni na rekreativno kolesarjenje ob nekdanjih izvirih nafte in plina. Tokrat se bomo vozili skozi Mursko šumo, prečili reko Muro, kolesarili preko Lendavskih goric v bujne gozdove na Madžarskem. Sama trasa za kolesarske turiste omogoča zanimivo in poučno spoznavanje naše preteklosti. Ustavili in ogledali si bomo tako zapuščene vrtine, kot še vedno aktivna črpališča.

Tempo kolesarjenja bo rekreativen. MTB tura v dolžini okoli 60 km / 500 višincev z z vodenjem, postanki in pogostitvijo v trajanju okoli 7-8 ur. Primerno za gorska, gravel ali treking kolesa. Udeleženci soglašajo z pravili sodelovanja na turah TD Palinka. V primeru slabega vremena se dogodek prestavi. Pogostitev v lokalu Kantina Lovászi po ceniku (samoplačniško). Prijava je zaželjena na email.

Več informacij & prijava: lendavaonline@gmail.com      V a b l j e n i !

Feri, prosim, če daš gor traso! Če bom dobil kakšen prevoz (za tja in nazaj s kolesom sem postal nekako prestar) seveda pridem. Upam... da naredim boljše fotografije, kot zadnjič.

@Nikita

Feri, prosim, če daš gor traso! Če bom dobil kakšen prevoz (za tja in nazaj s kolesom sem postal nekako prestar) seveda pridem. Upam... da naredim boljše fotografije, kot zadnjič.

Planirana trasa je= KC Čentiba -Petišovci - Peklenica izvor Pekel, Mursko središče - Dolina - preko zelene meje na Madžarsko- Lendvadedes-Lovaszi kosilo in nazaj na štartno mesto..

nimam gps-zapisa..bo pa podobno kot je vedno z nami..zabavno 👍😊...Vabljen/i!

Kolesarjenje ob nekdanjih izvirih nafte in plina

Preteklo soboto smo člani skupaj z gosti odpeljali našo tematsko turo " ob nekdanjih izvirih nafte in plina"

Naftna zgodovina na območju današnje Slovenije sega več kot 160  let v preteklost. Takrat, leta 1859, so v Dravogradu postavili prvo rafinerijo - Erste kärntnerische Mineralölraffinerie v lasti Korošca Gustava Golla. V njej so izdelovali kolomaz, torej sredstvo za mazanje osi koles, in prva leta delovanja so za surovino uporabljali oljno repico. Nato pa je Goll od trgovskega potnika izvedel, da njegov kolomaz v Čakovcu in Varaždinu sploh ne gre v promet, saj na območju Peklenice v Međimurju iz nekega kamnoloma priteka gosto olje, ki ga ljudje s pridom uporabljajo kot zamenjavo za kolomaz. Goll se je odpravil v Peklenico in nazaj prinesel nekaj posod nafte, nato pa jo je v svojem dravograjskem obratu destiliral. Na koncu procesa je dobil petrolej, mazivno in cilindrsko olje, iz ostanka pa kolomaz, ki je bil neprimerljivo boljši od tistega iz oljne repice. Uporabo oljne repice je seveda takoj opustil in si v Peklenici kupil nekaj zemlje. Krajši čas je brez težav kopal jaške in pridobival nafto, za katero pač takrat ni bilo treba kopati ravno globoko. Vendar je naredil napako, ker svojih izkopavanj ni prijavil po takrat veljavnem rudarskem zakonu, zato so njegove delavce nekega dne pregnali žandarji. Ker Goll ni imel dovoljenja, je opustil izkoriščanje međimurske nafte in začel to surovino po železnici uvažati iz Galicije. Proizvodnja v njegovi rafineriji naj bi bila nekaj časa dosegala po 6600 ton na leto, rafinerija pa je delovala vse do prve svetovne vojne. Po dveh letih vojne je morala zaradi pomanjkanja surovin zapreti vrata. Prvo vrtino na Madžarskih tleh so izvrtali koncem tridesetih let prejšnjega stoletja, leta 1940 pa so že začeli aktivno črpati plin in nafto tudi Madžari v sosednjem Lovasziju.

Prvo vrtino na slovenskih tleh so leta 1942, med drugo svetovno vojno, izvrtali Nemci. Na globini približno 1500 metrov so v Dolini odkrili zemeljski plin. Takrat s to najdbo niso bili najbolj zadovoljni, saj je bila nafta veliko pomembnejša. Naslednje leto so na območju izvrtali še tri vrtine in iz njih je vendarle pritekla nafta. Sočasno so jo odkrili tudi v Petišovcih in ti še do danes veljajo za največje doslej odkrito naftno polje v Sloveniji in Međimurju. Zaradi partizanskega napada na naftne naprave na hrvaški strani so nemška podjetja leta 1944 iz previdnosti opustila tudi vrtanje na slovenskem ozemlju in seveda s seboj odpeljala vse stroje. Tako so prekmurska naftna polja ostala brez vrtalnih naprav. A že leta 1946 je novim oblastem iz Bosne, čeprav ni bilo nobenega mostu čez Muro, uspelo pripeljati vrtalno garnituro, ki so jo Nemci pustili za seboj. Jugoslovanska vlada je leta 1947 izdala odločbo o ustanovitvi državnega gospodarskega podjetja Proizvodnja nafte Dolnja Lendava. Z izpeljavo decentralizacije je podjetje leta 1951 prešlo v pristojnost Slovenije. Ko je leta 1955 v uradnem listu izšla še uredba, s katero so odpravili prevod madžarskega imena Dolnja Lendava in uveljavili slovensko krajevno ime Lendava, smo dobili podjetje, katerega ime nam je bolj znano: Proizvodnja nafte Lendava ali skrajšano - Nafta Lendava.

Prva leta po vojni se je proizvodnja nafte iz leta v leto povečevala, leta 1951 je dosegla rekordnih 72 tisoč ton. V tistem obdobju je bilo lendavsko naftno podjetje največji proizvajalec surove nafte v takratni Jugoslaviji. A intenzivno izkoriščanje je zahtevalo svoj davek in od leta 1951 je začela proizvodnja upadati, čeprav so odkrili novo nahajališče v Filovcih. Ker prizadevanja za povečanje proizvodnje niso bila uspešna, se je v 60. letih podjetje prestrukturiralo in se bolj usmerilo v rafinerijsko ter petrokemično dejavnost, hkrati pa krčilo naftno-rudarsko. Raziskave novih nahajališč so opustili leta 1963. Tri leta za tem se je Nafta Lendava skupaj z Industrijo nafte (INA) Zagreb združila v SOZD in raziskovanje se je spet začelo, a do leta 1981 ni prineslo uspehov. Nato pa so do leta 1991 v Petišovcih vendarle še uspešno izvrtali nekaj plinskih vrtin. 

Rafinerije v Lendavi že nekaj let ni več. Ostala so samo še velika Petrolova skladišča.