111. Dirka po Franciji, 13. etapa

V 171 kilometrih bodo kolesarji premagali 1905 metrov nadmorske višine. Vse to v etapi brez posebej izpostavljenih vzponov. Prvi del etape bo sicer razgiban, a ne preveč. Nekoliko težje vse skupaj postane po 130 kilometrih dirkanja. Govorimo o kratkih vzponih – najdaljši je dolg 2,5 km –, kot sta Cote de Semeacq Blachon in Cote de Simacourbe. Tam bi se lahko v težavah znašel kateri izmed sprinterjev, ki bi moral za ohranjanje stika z glavnino porabiti preveč moči, ki bi mu sicer prišla prav v morebitnem sprintu. V etapi bo šlo za tipičen dvoboj glavnina/ubežniki. Še drugi dan zapored bodo sprinterji poskušali ujeti ubežnike in se boriti za zmago. Zavedali pa se bodo, da prihajajo Pireneji.

Christian Prudhomme: Lot et Garonne bo na začetku etape postregel z nekaj čudovitimi balkonskimi cestami, kjer bo oblikovanje ubežne skupine skrbno nadzorovano s strani sprinterskih ekip, ki bodo podrobno preučile traso etape. Če bodo pravilno razporedile moči, potem jih ubežna skupina ne bi smela presentiti. A zaradi hribovitega terena, ki postaja proti cilju vse zahtevnejši, lahko vzpona na Blachon in Simacourbe povzročita tudi preglavice nekaterim sprinterjem, ki se na vzponih ne počutijo domače.

Agen: Mesto se lahko pohvali z osmimi naslovi državnih prvakov v ragbiju med leti 1930 in 1988. Ena izmed najvidnejših oseb mesta z nekaj več kot 32 tisoč prebivalci je Albert Ferrasse, ki je kar 23 let v vlogi predsednika vodil Francosko ragbijsko zvezo. Sedem let je bil predsednik Mednarodne ragbi zveze. Ena izmed znamenitosti mesta je akvadukt Pont-canal d’Agen, medtem ko skozi mesto poteka vodni kanal Canal de Garonne, katerega naloga je, da povezuje Toulouse in Bordeaux. Tam je Muzej lepih umetnosti, pa tudi stolnica Saint Caprais d’Agen. Tour se bo v Agnu ustavil petič, samo enkrat pa se je tam etapa tudi končala. Leta 1951, ko je zablestel Hugo Koblet. Švicar je uprizoril kar 135 kilometrov dolg samostojni pobeg. S to predstavo je tlakoval pot do končne zmage na Tourun, na katerem je sploh prvič nastopal. Tistega dne si je zaslužil vzdevek “The Pedalier of Charm”.

Pau: Vse od leta 1930, ko je Tour prvič prišel v Pau, se le malokatera izvedba Dirke po Franciji izogne mestu z več kot 75 tisoč prebivalci. Letos bo Tour tja zavil že 75-ič v zgodovini. Pau je nekakšna prelomna točka, ki zaznamuje ali prihod ali pa slovo od pirenejskih etap. Tu so v preteklosti zmagovali različni tipi kolesarjev. Hribolazci, kot sta Fausto Coppi in Rene Vietto, ubežniki, kot je Pierrick Fedrigo, in sprinterji, kot so Sean Kelly, Robbie McEwen in Arnaud Demare. Leta 2019 so tu v čast rumene majice – takrat je bilo ravno sto let od uvedbe tega najprestižnejšega oblačila v svetu kolesarstva – izpeljali posamično vožnjo na čas, ki jo je dobil Julian Alaphilippe, ki je takrat skrbel za francosko evforijo.



Vzponi 13 . etape
Cote de Semeacq Blachon (na 133,5 km): dolžina 1,8 km, povprečni naklon 5,5 %, nadmorska višina 302 m
Cote de Simacourbe (na 143 km): dolžina 2,5 km, povprečni naklon 5,2 %, nadmorska višina 313 m