111. Dirka po Franciji, 14. etapa

Tipična, prava pirenejska preizkušnja z vzponi, ki jih mnogi dobro poznajo. V nasprotnem primeru so si jih kolesarji vsekakor ogledali med pripravami na letošnji Tour. Po dolgem ravninskem delu, kjer bo prišlo do pobega dneva, se bo pravo vzpenjanje začelo po dobrih 70 kilometrih dirkanja, ko bodo kolesarji prišli v Luz Saint Sauveur. To je vznožje znamenitega in s strani Toura najbolj obiskanega prelaza Tourmalet. Kolesarji bodo prvič v Pirenejih prečkali mejo dva tisoč metrov nadmorske višine. Po spustu bo sledil lažji, manj poznan vzpon na Horquette d’Ancizan – velikokrat raje izberejo sosednji in po zahtevnosti zelo podoben prelaz Aspin –, ki bo karavano pripeljal v izhodiščno točko Saint Lary Soulan. Od tam je odprtih veliko možnosti, a tokrat se po desetih letih vrača Pla d’Adet. Leta 2014 je bila dirka tu že praktično odločena, saj je premočno vodil Vincenzo Nibali. Rafal Majka je izkoristil priložnost in slavil zmago. Pla d’Adet vsekakor ni tako zahteven kot Torumalet, a noge bodo že zelo utrujene, predvsem pa je naklon skoraj 8-odstoten. Če dodamo, da je vzpon dolg skoraj 11 kilometrov, potem je jasno, da bodo nastale razlike med najboljšimi. Cilj je na 1669 metrih nadmorske višine, kolesarji pa bodo v 152 kilometrih premagali 4043 metrov nadmorske višine. Uvod v Pireneje bo vsekakor zahteven.

Christian Prudhomme: Dinamika prve pirenejske etape je taka, da lahko predvidevamo, da se bo pravi boj začel šele, ko se bodo kolesarji zapeljali mimo Lourdesa. Pravi festival vzpenjanja se bo začel 80 kilometrov pred ciljem. Tu bodo vzponi Col du Torumalet, Hourquette d’Ancizan in Pla d’Adet. 50 let kasneje bo ciljna črta prav tam, kjer je leta 1974 etapno zmago slavil Raymond Poulidor.

Pau: Tadej Pogačar je, ko so se etape začele v Pauju, slavil kar dve zmagi. Leta 2020 je bil najboljši v Larunsu – takrat je kot prvi Slovenec rumeno majico oblekel Primož Roglič –, naslednje leto pa v Luz Ardidenu. Lani je bil v Larunsu najboljši Jai Hindley, medtem ko je Pogačarja uspešno napadel Jonas Vingegaard. Pau vsekakor velja za nekakšna “vrata v Pireneje” in mnogokrat v ključne etape Dirke po Franciji.

Saint Lary Soulan, Pla d’Adet: Saint Lary Soulan je kraj z okrog tisoč prebivalci in leži ob vznožju nekaterih nadvse znanih pirenejskih prelazov. Leta 2018 so se kolesarji za konec vsega 65 kilometrov dolge etape – startali so kot pri MotoGP glede na skupni seštevek – podali na Col du Portet, ki je najvišje ležeči prelaz v francoskem delu Pirenejev. Takrat je zmagal Nairo Quintana, Primož Roglič pa se je boril za uvrstitev med prve tri v skupnem seštevku. Prav na tem prelazu je etapno zmago leta 2021 slavil Tadej Pogačar. Petsto metrov nižji je Pla d’Adet, ki je Dirko po Franciji gostil desetkrat. Prvič so ga v traso uvrstili leta 1974, ko je bil najboljši Raymond Poulidor. Potem pa so tu zmagovali Zoetemelk, dvakrat Van Impe, Martinez, Breu, Jaskula, Armstrong, Hincapie in nazadnje leta 2014 Majka.



Vzponi 14. etape:
Col du Tourmalet (na 89,6 km): dolžina 19 km, povprečni naklon 7,4 %, nadmorska višina 2115 m – Souvenir Jacques Goddet
Horquette d’Ancizan (na 123,4 km): dolžina 8,2 km, povprečni naklon 5,1 %, nadmorska višina 1564 m
Pla d’Adet (na 152 km): dolžina 10,6 km, povprečni naklon 7,9 %, nadmorska višina 1669 m