111. Dirka po Franciji, 15. etapa

198 kilometrov dolga etapa s 5043 metri nadmorske višine. Prava gorska. Druga zapored v Pirenejih, kar pomeni, da bodo kolesarji že utrujeni. Načrtovana je tako, da se bodo kolesarji pred startom ogrevali na trenažerjih, saj bo takoj vzpon in posledično napadi na sedem kilometrov dolgem Peyresourdu. Po spustu bosta sledila strmejša Mente in Aspet. Potem pa spust in končno ravnina, na kateri se bodo kolesarji lahko organizirali, kapetani preučili situacijo in postavili taktiko za nadaljevanje. Aulus Les Bains bo po 130 kilometrih dirkanja izhodiščna točka za serijo dveh vzponov. Naprej Col d Agnes. Z desetimi kilometri in več kot osemodstotnim povprečnim naklonom bo zelo zahteven. Po krajšem spustu bo sledil nekategoriziran Port de Lens (4,4 km, 5,2 %) in potem spet spust do Les Cavannesa. Izhodišča za Plateau de Beille. Ta klanec je dolg skoraj 16 kilometrov in je zelo enakomeren. V preteklosti smo videli, da do večjih razlik med najboljšimi na vrhu ni prišlo, saj je najstrmejši del klanca v prvih petih kilometrih. Francozi bodo še posebej motivirani. Etapa bo na sporedu 14. julija. Torej, ko je v Franciji državni praznik – dan Bastilje.

Christian Prudhomme: Tretja nedelja Dirke po Franciji bi lahko bila ključna. Karkoli se je zgodilo v preteklih etapah in na prejšnjih vzponih, teren te etape omogoča maščevanje in potrditev. Številni različni scenariji so mogoči na skoraj dvesto kilometrov dolgi etapi. Prav lahko se zgodi, da se bodo pomočniki kandidatov za skupni seštevek poskušali prek Peyresourda vtihotapiti v ubežno skupino. To bi bilo odlično za kapetane glede na traso, ki jih čaka. Še posebej v drugem delu z vzponoma Col d’Agnes in Port de Lers ter z zaključkom na Plateau de Beille.

Loudenvielle: Najbližji večji kraj smučarskemu središču Peyragudes. Loudenvielle se lahko pohvali z zdraviliščem in vodnim parkom, predvsem pa z jezerom Lac de Genos-Loudenvielle. Čeprav tam živi le nekaj sto prebivalcev, kraj ni popoln neznanec Ddirke po Franciji. Večkrat je vključen v traso, saj služi kot izhodiščna točka za mnoge okoliške prelaze, tudi za Col du Peyresourde. Prvič bo Loudenvielle gostil start etape, do zdaj je bil tu štirikrat cilj. Prvič leta 1997, ko so Francozi praznovali dan Bastilje. Takrat je Laurent Brochard slavil zmago. Cedric Vasseur pa je s skrajnimi močmi še ubranil rumeno majico pred iz dneva v dan boljšim Janom Ullrichom. Zmagovalci v Loudenviellu so bili še Gilberto Simoni leta 2003, Kim Kirchen štiri leta kasneje in nazadnje še Nans Peters leta 2020. Takrat je z napadom prek Peyresourda prvič na Touru zablestel Tadej Pogačar.

Plateau de Beille: Gorsko letovišče v Pirenejih, natančneje na območju Les Cabannes. Smučarsko središče s pogledom na dolino Ariege pozimi pritegne predvsem tekače na smučeh. Poleti pa je to pravi raj za kolesarje, tudi za Dirko po Franciji, ki je do zdaj na vrh prišla šestkrat. Prvič leta 1998. Cilj je bil takrat na 1747 metrih nadmorske višine, kar je v primerjavi s kasnejšimi izvedbami 33 metrov nižje. Zmagal je Marco Pantani, ki je prav tam začel “pohod” na rumeno majico. Kasneje so bili tu najboljši še dvakrat Lance Armstrong (2002, 2004), Alberto Contador (2007), Jelle Vanendert (2011) in leta 2015 Joaquim Rodriguez. Španec je tu slavil tretjo in zadnjo etapno zmago na Touru.



Vzponi 15. etape:
Col du Peyresourde (na 7 km): dolžina 6,9 km, povprečni naklon 7,8 %, nadmorska višina 1569 m
Col de Mente (na 50 km): dolžina 9,3 km, povprečni naklon 9,1 %, nadmorska višina 1349 m
Col de Portet d’Aspet (na 65,4 km): dolžina 4,3 km, povprečni naklon 9,7 %, nadmorska višina 1075 m
Col d’Agnes (na 138,6 km): dolžina 10 km, povprečni naklon 8,2 %, nadmorska višina 1570 m
Plateau de Beille (na 198 km): dolžina 15,8 km, povprečni naklon 7,9 %, nadmorska višina 1780 m