111. Dirka po Franciji, 2. etapa

Vsekakor bo to zahteven uvod v tritedensko dirkanje, saj bodo morali kolesarji v drugi etapi premagati šest kategoriziranih vzponov. Ti so sicer kratki, a nadvse strmi. Sicer pa je uvod v etapo ravninski in gre prek Ravenne in Faenze. Potem pa serija dveh vzponov in spet dolg ravninski del prek Imole. Tu je znamenito dirkališče, a vendar so svoje zgodbe spisali tudi kolesarji. Julian Alaphilippe je postal svetovni prvak leta 2020. Po 140 kilometrih bodo kolesarji pred serijo novih dveh vzponov Botteghino di Zocca in Montecalvo prišli v Bologno in prvič prečkali ciljno črto. To bo znak za “alarm”, saj bodo takoj zavili na znameniti vzpon San Luca. Dolg je dva kilometra, povprečen naklon pa je 9,7-odstoten. Na tem klancu je že večkrat na Dirki po Emiliji blestel Primož Roglič. Na Touru pa se etapa – za razliko od Dirke po Emiliji – ne bo končala na vrhu. Kolesarji bodo vzpon morali premagati dvakrat, saj bodo prevozili dva 19 kilometrov dolga kroga. Cilj bo 12 kilometrov kasneje v Bologni – vmes je še krajši nekategoriziran vzpon Monte Albano. V dvesto kilometrih bodo kolesarji premagali 1858 metrov nadmorske višine, a San Luca je ključen klanec za vse – tiste, ki želijo dobiti etapo in za kandidate za rumeno majico.

Christian Prudhomme: Prehod skozi Emilio-Romagno je dokaj preprost in pravšnji za začetek etape, ki bo kolesarje popeljala do znamenitega dirkališča v Imoli. Zaključek etape bo popestril vzpon do svetišča na San Luci. Vzpon je dolg 1,9 kilometra in je v povprečju kar 10,6-odstoten. Gre za tradicionalen zaključni klanec Dirke po Emiliji, ki ponuja idealen teren za “pančerje”. Na Touru ga bodo v zadnjih 40 kilometrih prevozili dvakrat.

Cesenatico: Manjše obmorsko mestece s 26 tisoč prebivalci, ki bo prvič gostilo Tour, je znano predvsem po Marcu Pantaniju. Tu se je rodil, tu je mnogo stvari še vedno v njegovem duhu. V parku je Pantanijev kip, nekaj posebnega pa je muzej, ki je posvečen zdaj že preminulemu hribolazcu. “Il Pirata” je zadnji, ki mu je uspelo v isti sezoni dobiti Giro in Tour. Cesenatico je v preteklosti večkrat gostil Dirko po Italiji, prvič pa leta 1935, ko je zmagal Learco Guerra. Med zmagovalce se je tu leta 1966 vpisal Rudi Altig. V bližini plaž Cesenatica je bil dve leti kasneje tudi kronometer do San Marina, ki je zmago prinesel Feliceju Gimondiju.

Bologna: Iz glavnega mesta Emilije Romagne, ki šteje skoraj 400 tisoč prebivalcev, izhajajo številne znane osebnosti, kot je Umberto Eco. Mesto je znano po košarkarski ekipi Virtus Bologna, nogometnem klubu Bologna in tudi po tem, da je tu najstarejša neprekinjeno delujoča univerza na svetu. Alma Mater Studiorum je bila ustanovljena leta 1088. Na glavnem trgu Piazza Maggiore je bazilika San Petronio. Tu je tudi Madonna di San Luca. Prav San Luco povezujemo tudi z kolesarstvom. Nazadnje je Bologna Giro gostila leta 2019. Takrat je bila tu “Grande Partenza”. Kronometer s ciljem na vrhu vzpona San Luca je prepričljivo dobil Primož Roglič, ki je takrat oblekel rožnato majico in Giro tri tedne kasneje končal na tretjem mestu. V Bologni se je končala tudi prva etapa sploh prve Dirke po Italiji leta 1909, ki se je začela v Milanu. Tokrat bo Bologna prvič gostila Dirko po Franciji.

Vzponi 2. etape:
Cote de Monticino (na 78 km): dolžina 1,9 km, povprečni naklon 7,6 %, nadmorska višina 253 m
Cotes de Galliseterna (na 92 km): dolžina 1,3 km, povprečni naklon 10,2 %, nadmorska višina 245 m
Cote de Botteghino di Zocca (na 142 km): dolžina 1,9 km, povprečni naklon 6,3 %, nadmorska višina 237 m
Cote de Montecalvo (na 154,5 km): dolžina 2,8 km, povprečni naklon 7,7 %, nadmorska višina 312 m
Cote de San Luca (na 171 km): dolžina 2 km, povprečni naklon 9,7 %, nadmorska višina 267 m
Cote de San Luca (na 188,5 km): dolžina 2 km, povprečni naklon 9,7 %, nadmorska višina 267 m