111. Dirka po Franciji, 21. etapa

Prvič po letu 1989 se bo Dirka po Franciji spet končala z vožnjo na čas. Takrat je Greg LeMond v dramatičnem zaključku in po preobratu premagal Laurenta Fignona in prišel do zmage z najmanjšo prednostjo v zgodovini. Seveda si mnogi želijo podobno napetega zaključka. Če je bil takrat kronometer ravninski, bo tokrat povsem drugačen. Na poti od Monaka do Nice bodo kolesarji v 34 kilometrih premagali 728 metrov nadmorske višine. Že takoj po startu in odpeljanih monaških ulicah se bo po treh kilometrih začel prvi vzpon na La Turbie. Dobrih osem kilometrov klanca, ki je zelo enakomeren, tako da se najboljši najbrž ne bodo odločili za menjavo kolesa. Po prečkanju vrha sledi spust skozi Eze in potem še vzpon na Col d’Eze. Sledil bo zavit spust proti Angleški promenadi in najprej vožnja v eno smer, potem pa obrat in spet vožnja po cesti ob morju. Vse do zavoja v desno in cilja na trgu Massena. Spektakel zagotovljen, še posebej, če bodo razlike med najboljšimi majhne.

Christian Prudhomme: Vsi se spominjajo, kaj se je zgodilo, ko se je Tour nazadnje končal s posamično vožnjo na čas leta 1989. Greg LeMond je zadnji dan na Elizejskih poljanah prišel do rumene majice, ki jo je nosil Laurent Fignon. In to z vsega osmimi sekundami prednosti v skupnem seštevku. 35 let kasneje lahko vsaj sanjamo o tem, da bi morda lahko spremljali podoben boj, v katerega bi bila vpletena dva, morda trije kolesarji. Pravo športno soočenje, katerega rezultat bi določil končni vrstni red na odru 111. izvedbe Dirke po Franciji. Dirka se bo prvič končala daleč od dobro poznanega pariškega okolja. Veliki zaključek na Place Massena, le nekaj obratov stran od Angleške promenade.

Monako: Druga najmanjša država, v kateri živi okrog 40 tisoč prebivalcev, mnogi pa si želijo tam prebivati predvsem zaradi nižjih davkov, saj velja za davčno oazo. Tako je kneževina, ki jo vodi Princ Albert II, raj za mnoge športnike, uspešne poslovneže in druge. Najbolj poznan je kazino v Monte Carlu, ki velja za najbogatejše področje Monaka. V Monaku je tudi nogometni stadion Stade Louis II, kjer igra AS Monaco, tam vsako leto poteka dirka formule 1., zaradi majhnosti države se tam samo konča reli WRC. Monaški maraton je edini na svetu, ki gre skozi tri države – Monako, Francijo in Italijo. Konča pa se na prej omenjenem nogometnem stadionu. Monako je že sedemkrat gostil Dirko po Franciji, leta 2009 pa tudi Grand Depart. Leta 1964 sta tam veliki dvoboj uprizorila Jacques Anquetil in Raymond Poulidor. Na stadionu sta se udarila v sprintu in Poulidor je po prvem krogu prenehal, saj ni vedel, da mora odpeljati še en krog. Etapo je končal na petem mestu, zmagal pa je njegov največji tekmec, ki je za prvo mesto prejel tudi minuto odbitka. Na koncu je Tour dobil s 55 sekundami prednosti. Poulidor v svoji karieri ni nikoli oblekel rumene majice in je vedno veljal za večno drugega.

Nica: Prvič v zgodovini Pariz ne bo gostil zaključka Toura. Elizejskih poljan letos ne bo. Vskočila je Nica, ki ima s Tourom že izkušnje. Obiskovalci boste marsikje zaznali tudi lokalni zapis imena tega mesta. To je Nissa. Leži blizu Italije, zato boste videli znake za Nizza. Ime mesta izhaja iz grščine. Nikaia pomeni “tista, ki prinaša zmago”. Kdo ve, komu jo bo prinesla letos? Vsekakor bo to končna zmaga. Najslavnejša prebivalca sta bila politik Giuseppe Garibaldi in glasbenik Niccolo Paganini, medtem ko se je tja večkrat zatekel tudi filozof Nietzsche. Milo podnebje, številni vzponi, bližina Italije, mednarodno letališče v Nici, ki je obenem drugo največje v Franciji. Veliko je razlogov, da je Nica v središču pozornosti in je pravo nadomestilo za pariške Elizejske poljane. Angleška promenada je tu sicer najbolj znana, a cilj bo gostil trg Massena.



Vzponi 21. etape
La Turbie (na 11 km): dolžina 8,1 km, povprečni naklon 5,6 %, nadmorska višina 480 m
Col d’Eze (na 17,1 km): dolžina 1,6 km, povprečni naklon 8,1 %, nadmorska višina 508 m