ODGOVORI
0
0
CESTNO
0
Kaj se dogaja z Jonasom Vingegaardom?
3. KOLO
3. KOLO
22.10.2007 AVTOR:
Nanova inavguracija zmagovalca Tour de Franca za leto 2006 je tudi »formalnopravno« dobila svoj epilog.
Pereiro ustoličen
Seveda s kronanjem drugega imena in priimka. Floyd Landis je tako dokončno izbrisan iz evidence zmagovalcev, Oscar Pereiro pa je ustoličen na tronu 93. izvedbe dirke vseh dirk.
Verjetno se nekaterim še danes kolca po tisti (prekategorizirani) znameniti etapi, ki je Španca izstrelila v ožji krog favoritov, ko je nenadejano nadoknadil več kot pol ure zaostanka. Ostali (beri favoriti) so- tako nekako kot mednarodna skupnost malodušno, a na deklarativni ravni gromovniško spremlja genocide po svetu- »preblisk« nonšalantno razodevali, da gre za muho enodnevnico. Podcenjevaje so kasneje drago plačali.
»To je trenutek velikih emocij, dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Mislil sem že, da se ta saga nikoli ne bo končala. Zavedal sem se, da so morali organizatorji Toura počakati do dokončne razsodbe, vse skupaj pa se je pošteno zavleklo.« Tako je okronanje pospremil Oscar Pereiro, ki pa je dal vedeti, da danes ni več tistega žara, ki bi ga preplavil na Elizejskih poljanah. Ostaja namreč grenak priokus, saj zmage ni dosegel na cesti ampak za zeleno mizo. Vendar pa si Španec nima ničesar očitati, saj je navsezadnje rumeno nosil tudi na asfaltu. Pet dni je trajala ta »naslada«.
Ob svojem govoru v Madridu, kjer je potekala podelitev, je bil pokroviteljski tudi do Američana, ki mu je vse skupaj »ukradel«, a kot je dejal, propozicije dirke so jasne in veljajo za vse. Nad ustoličenjem Španca na sam vrh je bil navdušen tudi organizator francoske pentlje Prudhomme, ki je Američana »interno« že davno črtal s seznama zmagovalcev.
Naj dodam, da Pereiro ni prvi španski zmagovalec te dirke, saj je to pred njim uspelo že Federicu Bahamontesu, Luisu Ocani, Pedru Delgadu, Miguelu Indurainu in nazadnje Albertu Contadorju.
Kljub vsem tem dejstvom in procesijam pa vseeno še ne gre povsem trditi, da je sage TDF 06 že konec, ker čeprav je Landisa odplaknil doping, se kaj lahko zgodi, da ga bo nekoč naplavilo nazaj, saj svojo pravico trenutno išče na razsodišču v Lozani.
Od junaka do osmoljenca
Če smo v prejšnjem kolu še napovedovali srdit boj za zmago v točkovanju ProToura, pa so bile to očitno samo pobožne želje, ki so se kot milni mehurček razblinile že v ponedeljek. Za prvi šok je poskrbel Italijanski olimpijski komite (CONI), ki je Danila Di Luco kaznoval s tremi meseci prepovedi nastopanja, sprva pa je njen glavni preiskovalec zahteval celo mesec več. Situacijo je zakuhala domnevna povezava Italijana (tedaj še nosilca bele majice) z zdravnikom Carlom Santuccionjem (ta je bil v letih 1995 in 2000 že suspendiran), ki ima na grbi obtožbe dobavljanja nedovoljenih substanc vrsti športnikov. Ob tem velja dodati, da je omenjeni Danilov osebni zdravnik že od njegovega osmega leta! Če je bila to posledica pa je bil povod za gonjo izredna nizka raven hormona v urinu člana Liquigasa junija letos, »afera« pa je eskalirala na SP v Stuttgartu (tudi zaradi afere »Oil for drugs«). Ostal je brez nastopa in sedaj tudi brez možnosti branjenja vodilne pozicije na lestvici ProToura.
S tem je še imel teoretično možnost osvojitve naslova, a tudi tu se je izjalovilo, kajti ProToura »establišment« se je naslonil na iste sumljive povezave kot CONI (povezavo z spornim zdravnikom). Italijana je izključil iz tekmovanja kar je posledično pomenilo likvidacijo vseh zbranih točk. Te so mu vzeli na podlagi UCI-jevega člena 1.2.133.1, ki pravi: »Vsak osumljen kolesar bo izključen z lestvice, če mu kazen prične teči pred zaključkom tekmovanj, ki štejejo za točkovanje.« In ker je suspenz nastopil pred zadnjo dirko ProToura je njegova bera od takrat nična.
Di Luca se je takoj odzval- s pritožbo v Lozani (CAS) seveda, a to ni zadržalo »izvršbe«, zatorej je točkovno prednost kot vodilni pred zadnjo dirko branil do tedaj drugouvrščeni Avstralec Cadel Evans (ki letos ni dobil niti ene ProTour dirke, a je bil v formi konstanten predvsem v etapnih dirkah). »Sedaj sem še bolj odločen, da se pritožim na sodišču«, je dejal in nadaljeval, da je »To novo nepravično dejanje. Če zmagam, mi bo UCI morala vrniti naslov zmagovalca ProToura. Na koncu jih bom tudi tožil za odškodnino. Moj odvetnik je UCI že poslal pismo, v katerem jim razlaga, da moja izključitev ni povezana z dopingom in da je vpleteni zdravnik omel licenco za delo v športu, vendar je bilo to brez pomena«.
Tako se je v nedeljo duel Di Luca-Evans preselil na bitko med Evansom in Valverdejem (Contador je namreč pred tem že zaključil ProTour sezono), a je postalo že pred startom jasno, da ima Evans zmago praktično v žepu, saj je Valverde zaradi bolezni nastop »pet pred polnočjo« odpovedal. In ker je Evans dirko po Lombardiji končal na šestem mestu in s tem prehitel bero Di Luce pred diskvalifikacijo, je njegova skupna zmaga postala nedotakljiva. Namreč četudi v Lozani odločijo Italijanu v prid, bo še vedno točkovno za Avstralcem. Kaj bi bilo, če bi Di Luca startal, pa ne bi ugibal. Tako imamo (provizorični) končni vrsti red: Cadel Evans 247 točk, Davide Rebellin 197 točk, Alberto Contador 191 točk,… 43. Tadej Valjavec 54 točk,… 81. Janez Brajkovič 29 točk.
Bosman sindrom
Rabobank ima zopet probleme. Tokrat ne z Michaelom Rasmussenom pač pa z manj znanim imenom- Thorwaldom Venebergom. Ta namreč toži svoj klub, ker mu ni podaljšalo pogodbe za sezono 2008. Pravi, da ima zato trden argument- nizozemsko zakonodajo. Iz nje bere, da mu pripada avtomatično podaljšanje pogodbe. Točneje. Zakonsko določilo pravi, da mora delodajalec (torej klub) za nedoločen čas zaposliti delojemalca (kolesarja) po preteku 36. mesecev, ko je delojemalec zanj opravljal delo ali pa po četrti sklenjeni pogodbi z istim delodajalcem. Komplicirano.
Ker ni posebej uspešen kolesar in je v svoji zgodovini »pod majico« Rabobanka dosegel vsega eno zmago, poleg poškodb in bolezni, ki so bili stalnica v njegovi karieri, pa se ga je klub logično želel odkrižati. A Nizozemec se ni dal in morebitna zmaga na tribunalu bi pomenila precedens v kolesarskem »politiki«. Namreč potemtakem bi vsi nizozemski klubi morali delovno mesto za kolesarja »držati« vse dokler se ta ne upokoji. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da bi to klube pahnilo v rezultatsko recesijo. Veneberg tako poleg podaljšanja pogodbe zahteva tudi prisotnost na klubskih fotografijah za leto 2008, priprave na novo sezono, itd. Kako se bo vse skupaj razpletlo pa bomo morali še kakšen dan počakati. 22.10. se je obravnava nadaljevala.
P.s. Vse skupaj nekako spominja na zloglasno »Bosmanovo« pravilo, ki je nogometno sfero razburkalo pred leti. Ta namreč izenačuje nogometna pravila z evropsko delovno zakonodajo, torej prost pretok delovne sile in mirno »sprehajanje« iz kluba v klub ne glede na državo izvora.
Bruyneel med Borati
Javna skrivnost je, da bo Janez Brajkovič prihodnjo sezono Vuelto zamenjal za Giro. Stvari okoli njegovega novega kluba se namreč vse bolj kristalizirajo, saj je Johan Bruyneel tudi uradno prevzel krmilo kazahstanske ekipe Astana, s čimer je postalo znano tudi »okostje« programa dirk našega Belokranjca. Kot rečeno bo imel na spisku italijansko pentljo, kjer bo lovil dober rezultat, medtem ko bo na Touru eden od najpomembnejših »oprod« letošnjima »podijemaša«.
Za to, da pa vendarle ves »generalštab« Discovery Channela ni odšel v energetsko bogato državo, je »kriv« Dirk Demol, dozdajšnja desna roka Bruyneela. Odhaja namreč v Quick Step, medtem ko bo mesto športnega direktorja (Bruyneel je ustoličen na mestu managerja) v Astani prevzel Alain Gallopin, sicer izredno cenjen strokovnjak, ki je zadnje sezone služboval v CSC-ju. Ker mu tam niso ponudili adekvatnega položaja, je konsekvenca nov izziv. Drugače pa je Francoz poznan predvsem po konstrukciji izjemnega antidopinškega programa, ki bo še kako prav prišel v očrnjenem moštvu.
15 milijonov proračuna na sezono bo dovolj za poplačilo vseh asov in verjetno bo »supermoštvo« kazalo zobe prav na vsaki dirki. Še to- glede na to, da je Bruyneel sklenil triletno pogodbo, se bojda obeta tudi podaljšanje le-te za Janeza, ki trenutno »sedi« na enoletni. Sicer pa najbolj odmeven prestop Contadorja v Astano še ni dobil epiloga.
Legenda ostaja
Zapustil nas je nekdanji italijanski kolesar Vito Taccone, ki je umrl za posledicami srčnega napada. Specialist za gorske preizkušnje, ki je dočakal 67 let, je v svoji karieri nanizal lepe uspehe, zapomnili pa smo si ga lahko predvsem po osvojitvi majice »kralja gora« na Giru v letih 1961 in 1963, ko mu je uspel tudi neverjetne podvig. Slavil je na kar štirih etapah zapored, tem pa je skupno dodal še eno.
Biološka izkaznica
V sezoni 2008 se kolesarji profesionalnih ekip ne bodo ponašali več »zgolj« z licenčno kartico, pač pa tudi z protidopinško izkaznico. Za kaj pravzaprav gre? Njeni lastniki bodo seveda po profesiji poklicni kolesarji. »Osebni dokument« bo neke vrste biološka personalija, če konkretiziram, na njem bodo zabeležene vrednosti krvi in urina posameznika. Z izkaznico bo torej UCI (Mednarodna kolesarska zveza)- kot pobudnik- spremljal mogoče spremembe krvne in urinske slike. Vodja antidopinškega programa pri UCI Anne Griper, ki pridobitev naziva kot »biološka izkaznica«, je ob tem pojasnila, da bodo imeli njihovi posebni pooblaščenci permanentno opraviti s spremljanjem petih različnih elementov v obeh slikah- torej krvi in urinski. Med drugim tudi z ravnijo hematokrita in hemoglobina, ki sta doslej že ničkolikokrat dvignila veliko prahu zaradi fiksne postavljene meje- za hematokrit je (bilo) to 50 odstotkov vrednosti- sedaj pa se ta »ruši« in bo določena na individualnem nivoju.
UCI kot pionir izkaznice bo upam dal poguma tudi drugim športnim panogam, da storijo podoben korak, čemur je delno že pritrdil prvi mož WADE (Svetovna antidopinška agencija) Richard Pound, ki pa si ne dela utvar, da bi se »legitimiralo« že na OI v Pekingu. Medtem pa UCI že smelo načrtuje udejanjenje ideje najkasneje do francoske pentlje.
Bertolini pometel s konkurenco
Sredi tedna je domala že padel zastor nad »točkovnim« Italijanskim pokalom (na sporedu je še ena dirka, ki šteje dva gorska kronometra), katerega zmagovalec je predčasno postal član ekipe Selle Italia Alessandro Bertolini. Edini ne ProTourovec domače reprezentance na SP-ju v Stuttgartu je nanizal izjemne uspehe, saj je bera štirih zmag (v enomesečnem razponu)- na dirki po Appenninu, na Coppa Agostina, Po Venetu, na Coppa Placci- nadvse impresivna, že v samem startu zdaj poslavljajoče se sezone pa je slavil tudi na 1. etapi dirke Coppi e Bartali.
Skorajda končna razvrstitev kaže naslednjo podobo. Alessandro Bertoli: 427 točk, kar znaša prednost 119 točk pred Luco Mazzantijem (Ceramica Panaria) ki jih je zbral 308. Tretji izkupiček pripada Belorusu Konstantinu Siutsou iz Barloworlda, ki mu je 210 točk prineslo še majico najboljšega mladega kolesarja. Medijsko bolj poznani so uvrščeni tik pod oder. 4. in 5. mesto namreč zasedata Slovenski publiki dobro poznani Vicenzo Nibali (Liquigas) z 151 točkami in Raccardo Ricco (Saunier Duval-Prodir), ki jih je zbral 134.
Če je posamično zmaga že oddana, pa se ogorčen boj bije med ekipami, kajti Tenax-Salmilano in Ceramico Panaria Navigare loči zgolj pet točk.
Velja dodati metodologijo oziroma sistem točkovanja Italijanskega pokala (Coppa Italia). Ta obsega najboljše italijanske dirke, ki niso klasificirane kot ProToru-ovske (npr, Milan-Sanremo). Vas zbode ime Belorusa na zmagovalnem odru? Naj vas ne. Za Pokal velja, da lahko na njem participirajo vsi italijanski kolesarji, kolesarji drugih nacij, pod pogojem, da so člani italijanske ekipe in tudi člani ne-italijanskih ekip, katerih sestava pa je več kot 50% italijanska (za ponazoritev: Tenax-Salmilano je bazirana na Irskem, za katero pa vozi več kot polovica Italijanov).
Na sporedu nova farsa- KSZ
O zakulisnih igricah in peripetijah okoli KZS-ja in primera Tomaža Noseta pa predlagam branje sledečega:
http://www.bicikel.com/sl/bicikel_zine/2540/kolesarski_zvezi_slovenije_grozi_bankrot.html?PHPSESSID=6aca72fe1a40443d4ca19d34f636c96b
Boogerd se poslavlja
Očitno so bile napovedi glede nastopa Michaela Boogerda (Rabobank) na zadnji letošnji preizkušnji ProToura po Lombardiji preoptimistične. Z njim nas je dejansko hranil sam, kajti navzlic padcu, pri katerem je utrpel poškodbe levega kolena (šlo je za bakterijsko okužbo), je bil prepričan, da mu poslovilne dirke ne more vzeti prav nič na tem svetu. Pa vendar se je izšlo ravno narobe in kljub »aboniranosti« je moral svoj nastop kasneje »abolirati«.
Bolečine so sicer navidezno izginile, a Nizozemec si ni delal utvar. Nastop na vrhunski ravni bi bil blazno smel če ne predrzno neumen. In čeprav bi tveganje pravzaprav ne bilo tveganje, pa je bolečina pritajena in čaka kot speči zmaj v jami, saj poškodba še ni docela zazdravljena.
Svoje 13. letne kariere tako ta odlični kolesar ne bo mogel začiniti na najvišji ravni (kamor je vseskozi sodil)- s ProTour dirko- tako da se poslavlja z 12. mestom s SP-ja v Stuttgartu.
Kljub temu, da ga torej v Lombardiji ni bilo na startu, pa ni zamudil svojega »revijalnega« oziroma poslovilnega kriterija na Nizozemskem (Valkenburg).
Po dirki je organiziral »upokojensko« zabavo, ki je štela kar 350 povabljenih, med njim številna svetovna imena kolesarstva.
Drugače pa bo njegova zares uradna in poslednja dirka Amstel Curacao 3. novembra. Še nekaj iz Boogerdove kronologije: skupno 53 zmag, »antologija«: zmagi na dirki po Franciji, zmaga na klasiki Amstel Gold Race, pa tudi trikratna osvojitev naslova Nizozemskega prvaka.
Dopinško sito vse bolj polno
Zopet imam dopinške grešnike. Par tokrat ne prihaja z nekdanjega satelita SZ, ampak njene naslednice Ruske federacije. Anton Rešetnikov in Elena Kučinskaja sta namreč imeni, ki ju v prihodnje ne bo videti v karavani. V urinu so jima namreč našli Furosemid in Carphedon. UCI je o zadevi že obvestil Rusko kolesarsko zvezo in njen voditelj, Aleksander Gusjatnikov, je pojasnil, da sta bila vzorca vzeta na ozemlju Italije.
In kot vedno so se tudi tokrat našli protiargumenti argumentom protidopinške agencije. Predvsem primer Rešetnikova je precej tragičen, saj je ta do substanc v telesu prišel zaradi predpisanih zdravil, kot del zdravljenja po hudi poškodbi glave, ki jih je staknil na pripravah. Ironija- dotični zdravnik ni vedel, da je fant profesionalni športnik?! Tako mu je veselo predpisal antibiotik Fenetropil, ki pa je (žal) na spisku prepovedanih za kolesarsko srenjo. In če ironijo potenciramo do skrajne meje: »Kolesar se je počutil bolje, a le do prve doping kontrole«, je skorajda hudomušno dejal Gusjatnikov.
Kako se bo razpletlo in ali bo še eni naivni dušici kaj prizaneseno pri končni kazni, pa je v rokah ruske kolesarske zveze.
Prevarant ali črna ovca?
Iz nič se je po dolgem času oglasil »oče« dopinške afere Operacija Puerto, Manolo Saiz, nekdanji športni direktor rajnke ekipe Liberty Seguros, ki je bil poldrugo leto nazaj aretiran zaradi domnevne naveze z »alkimistom« Eufemianom Fuentesom.
Čeprav je bil poslan za zapahe, pa je »zloglasnež« danes že pod svobodnim soncem, kar je izkoristil za svoje prve poglede na dogodke, ki so dodobra pretresli celoten kolesarski cirkus. Jezik se mu je razvezal pri španskem radiu, kjer je zatrdil, da se bo nekoč vrnil na svoje delovno mesto. Več o domnevnih obtožbah, ki ga še čakajo na sodišču, pa zaradi še trajajočega sodnega postopka ni hotel govoriti. Vsekakor pa je pomenljiva njegova naslednja izjava: »Dejstvo je, da je vse, kar zadeva kolesarstvo, predstavljeno in posledično videno v slabi luči. Če bi ljudje razumeli, koliko dela, časa in truda morajo kolesarji vložiti, da dosegajo vrhunske rezultate, potem z njimi ne bi ravnali tako. Trenutno je tako, da se v primeru kolesarjev ne spoštuje posameznikovih pravic.« Malo samorefleksije mu verjetno ne bi škodilo.
Kaiser Jan se premetava v postelji
Tudi Jan Ullrich (še) ne more mirno spati. Kljub nenadejani upokojitvi, z njo pa pometanjem pod preprogo domnevnih grehov, mu za ovratnik nevarno diha tožilec Fred Apostel, ki je zatrdil, da bomo epilog primera dočakali še v tem koledarskem letu. Kljub temu, da se miza, na kateri so obtožbe Nemca, šibi pod težo, pa glavni preiskovalec navkljub temu ni prepričan v izrek obsodbe, saj bi se pod pogojem, da Ullrich prizna zlorabo poživil s »črnega« seznama in sodeluje pri nadaljnji preiskavi grešnikov, vse obtožbe ovrgle. Hkrati bi moral za storjene delikte olajšati še svoj bančni račun. Do zunajsodne poravnave je sicer že poskušalo priti, a je Nemčeva stran bojda ponudila premalo, saj se tožilec nadeja novih dokazov in ko bo miza popustila pod težo obtožb, bo verjetno padla tudi primerna poravnava ali izrek sodbe.
Sicer pa Ullrich ni edini na tapeti Apostela, saj je v sodni dvorani njegov pogost gost tudi nekdanji menedžer T-Mobila Rudy Pevenage in letošnji grešnik Patrick Sinkewitz.
Špilak med elito
Po podpisani predpogodbi je v torek s podpisom dveletne pogodbe Simonu Špilaku nastopila funkcija ProTour kolesarja v ekipi Lampre-Fondital, ki je nekakšna mini baza slovenskih kolesarjev, saj sta bila do nedavnega njena člana dva naša legionarja- Gorazd Štangelj in Tadej Valjavec. Slednji ekipo letos sicer zapušča, medtem ko Gorazd (menda) ostaja. Tako se slovenska kvota ne bo zmanjšala, saj bo mesto Tadeja kot rečeno zapolnil Simon. Menedžer ekipe, Giuseppe Saronni, je našega 22-letnika označil kot biser, ki ga bo treba še nekoliko zbrusiti, a vsekakor bo velik adut predvsem za enodnevne klasike, že tiste z uvoda sezone.
Opremo bo dvignil decembra, takrat pa mu bo v roke romal tudi koledar z razporedom dirk. Že sedaj pa ga bo verjetno zaposloval predvsem slovensko-italijanski slovar, čeprav sam pravi, da ima na zalogi modernejša didaktična sredstva- kasete in CD-je.
Da bronast med mladinci na SP-ju v Veroni 2004 (cestna dirka) stoji na realnih tleh, potrjuje izjava, da od prvi sezone med profesionalci pričakuje predvsem nabiranje izkušenj. Štangelj mu bo prav gotovo v veliko oporo. Če se ne upokoji seveda, kar pa bi bila velika škoda.
Referenca in pol
Da je naslov svetovnega prvaka v mlajši kategoriji dobra referenca je potrdil Peter Velits iz Slovaške, ki je v roke dobil pogodbo ProTour ekipe Milram, kar mu gre izredno na »nogo«, saj se njegov klub oziroma njegov glavni sponzor umika iz kolesarskega cirkusa.
Da pa se njegovemu enojajčnemu brata dvojčka ne bi skelelo zaradi »depriviligiranosti« je tudi sam dobil mamljivo ponudbo Nemcev. Hkrati s to novico je prišla tudi vest, da sta zvestobo omenjenemu klub v sezoni 2008 obljubila Alessandro Petacchi in Erik Zabel, ki je s tem ovrgel špekulacije o njegovi vrnitvi v T-Mobile.
Sicer pa je, ko pišemo »nemška« ekipa Milram, nacionalnost omenjene še pod vprašajem, saj obstaja dilema o registraciji, ki je razpeta med Italijo in Nemčijo. Poleg tega pa tudi še ni znano, kdo bo zasedel »odstopljenega« menedžerja ekipe Gianluigija Stango. Negotovost je neprijetna v toliko, ker ima slednji v rokah ProTour licenco, to pa lahko v klub ponovno prinese morebitna prodaja omenjene njegovemu »prestolonasledniku«, opcija B pa je »pakt« z ekipo Unibet, ki ima »iskano« licenco, a je brez generalnega sponzorja.
Od pomočnika do?
Bram Tankink, donedavnega obraz ekipe Quick.Step, bo po novem nosil dres ekipe Rabobank. Bojda mu tu ponujajo več svobode, ki bi mu omogočila tudi kakšno zmago in ne samo lovilca vetra.
Cunego se vrača na vrh
Eden največji upov kolesarstva, Damiano Cunego (Lampre-Fondital) je dokazal, da ni še eden tistih, ki so uprizorili meteorski vzpon, kmalu pa tudi meteorski zaton. Po zmagoslavju na Giru leta 2004 je v svojo vitrino dodal še zmago na 101. izvedbi slovite dirke »padajočega listja« (po Lombardiji je slavil tudi leta 2004). Predstava je bila vrhunska in k njej je del mozaika dodal tudi slovenski legionar Gorazd Štangelj, ki je vestno opravljal dodeljeno funkcijo pomagača. Sezono ProToura je »čudežno deček« torej kronal na najboljši možni način, čeprav pred startom ni bil v najbolj zavidljivem položaju. Da je bilo zmagoslavje na italijanskih ulicah še toliko večje, je z drugim mestom poskrbel Riccardo Ricco, ki je z rojakom karavani favoritov pobegnil na zadnji navkrebrni cesti San Fermo, v sprinterskem obračunu omenjene dvojice pa ni bi kos Lamprejevemu asu. Prvo trojico je dopolnil odlični Španec Samuel Sanchez (Euskatel). Z zmago, 39. po vrsti, je Damiano Cunego na najboljši možni način utišal zlobne jezike, ki so mu očitali, da ni več zmožen posegati po samem vrhu.
Še o naših. Ker je moral Gorazd Štangelj svoje cilje »potlačiti« in delati za moštvenega kolega, logično ni posegel po vrhunskem rezultatu, a je bil navkljub temu še vedno najvišje uvrščeni slovenski legionar in je z 8:20 minute zaostanka (46. mesto) krepko prekašal mlajšega Jureta Golčerja, ki je ciljno črto prečkal še dobre štiri minute za njim (83. mesto). Visoko motivirani Matej Mugerli je žal odstopil.
Zastor nad ProTourom 2007
Lestvica ProToura po državah za sezono 2007 po zadnji dirki ni prinesla pretiranih sprememb. Zmagali so Španci, sledijo jim Italijani in Avstralci, Slovenija pa je na račun Valjavca in Brajkoviča pristala na odličnem 12. mestu. Med ekipami je lanski uspeh uspelo ponoviti danskemu CSC-ju, sledijo ji italijanski Liquigas in španski Caisse d'Epargne.
Za konec doma
Na volilno nedeljo, daleč od politike, je v Podsmreki potekala sklepna domača kolesarska prireditev 7. VN HiFi Color, kjer so se pomerili v kategorijah Elite, U23 in starejši mladinci. Po 70 kilometrski krožni dirki je tako padel zastor tudi nad točkovanjem za »Zlato Scottovo kolo«, ki je med elito zasluženo pripadlo Tadeju Valjavcu (že četrtič!), med mlajšimi člani pa se je po srditem boju, ki je zmagovalca določila šele v zadnjih kilometrih, ovenčal Kristjan Koren.
Letošnji zmagovalec VN je postal Borut Božič (Team LPR), ki je dirko dobil že drugič, sledila sta mu Kristjan Koren (Sava) in Aldo Ilešič (Perutnina Ptuj). Ker je Korena, Švaba in Boleta pred startom ločila pičla točka, je bilo vse do konca nejasno, kdo bo dobitnik prestižne nagrade. Ker sta bila Koren in Švab med ubežniki, ki jih glavnina do konca ni ujela, sta o zmagovalcu odločila med seboj. Uspešnejši je bil Kristijan, ki je zmago kronal z drugim mestom.
Na lestvici članov je končni vrstni red sledeč: Tadej Valjavec, Janez Brajkovič (oba na podlagi ProTour točk), Borut Božič (kot najvišje uvrščeni Slovencev na Europe Touru). Pogled na razvrstitev v kategoriji do 23 let pa je sledeč: Kristjan Koren, Gašper Švab, Grega Bole (vsi Sava).
Ura resnice
Chrono des Herbies (1.1) je naziv posamezne vožnje na čas, ki je v 26. izvedbi potekala v nedeljo v Franciji. Na 48,3 kilometrih je svoje moči merilo kar devet aktualnih krono-nacionalnih prvakov, naše barve pa je uspešno zastopal Gregor Gazvoda, ki je pristal na solidnem 9. mestu. Za zmagovalcem, Laszlo Bodrogijem (Credit Agricole- drugi s SP-ja v Stuttgartu) je zaostal štiri minute, za Madžarom pa sta se zvrstila Raivis Belohvosciks (Saunier Duval-Prodir) in Stefe Clement (Bouygues Telecom- tretji s SP-ja v Stuttgartu). Med »nosilci« je manjkal edinole svetovni prvak Fabia Cancellara, ki je nastopil vzhodneje (v Italiji) na 52.4 kilometrov dolgem "parnem" kronometru Trofeji Citta di Borgomanero, kjer je v paru z Leonardom Bertagnolijem (Liquigas) zasedel tretje mesto, za parom Vincenzo Nibali (Liquigas)-Roman Kreuziger (Liquigas) in parom Alberto Ongarato (Milram)-Marco Velo (Milram).
Anže P.
Seveda s kronanjem drugega imena in priimka. Floyd Landis je tako dokončno izbrisan iz evidence zmagovalcev, Oscar Pereiro pa je ustoličen na tronu 93. izvedbe dirke vseh dirk.
Verjetno se nekaterim še danes kolca po tisti (prekategorizirani) znameniti etapi, ki je Španca izstrelila v ožji krog favoritov, ko je nenadejano nadoknadil več kot pol ure zaostanka. Ostali (beri favoriti) so- tako nekako kot mednarodna skupnost malodušno, a na deklarativni ravni gromovniško spremlja genocide po svetu- »preblisk« nonšalantno razodevali, da gre za muho enodnevnico. Podcenjevaje so kasneje drago plačali.
»To je trenutek velikih emocij, dan, ki ga ne bom nikoli pozabil. Mislil sem že, da se ta saga nikoli ne bo končala. Zavedal sem se, da so morali organizatorji Toura počakati do dokončne razsodbe, vse skupaj pa se je pošteno zavleklo.« Tako je okronanje pospremil Oscar Pereiro, ki pa je dal vedeti, da danes ni več tistega žara, ki bi ga preplavil na Elizejskih poljanah. Ostaja namreč grenak priokus, saj zmage ni dosegel na cesti ampak za zeleno mizo. Vendar pa si Španec nima ničesar očitati, saj je navsezadnje rumeno nosil tudi na asfaltu. Pet dni je trajala ta »naslada«.
Ob svojem govoru v Madridu, kjer je potekala podelitev, je bil pokroviteljski tudi do Američana, ki mu je vse skupaj »ukradel«, a kot je dejal, propozicije dirke so jasne in veljajo za vse. Nad ustoličenjem Španca na sam vrh je bil navdušen tudi organizator francoske pentlje Prudhomme, ki je Američana »interno« že davno črtal s seznama zmagovalcev.
Naj dodam, da Pereiro ni prvi španski zmagovalec te dirke, saj je to pred njim uspelo že Federicu Bahamontesu, Luisu Ocani, Pedru Delgadu, Miguelu Indurainu in nazadnje Albertu Contadorju.
Kljub vsem tem dejstvom in procesijam pa vseeno še ne gre povsem trditi, da je sage TDF 06 že konec, ker čeprav je Landisa odplaknil doping, se kaj lahko zgodi, da ga bo nekoč naplavilo nazaj, saj svojo pravico trenutno išče na razsodišču v Lozani.
Od junaka do osmoljenca
Če smo v prejšnjem kolu še napovedovali srdit boj za zmago v točkovanju ProToura, pa so bile to očitno samo pobožne želje, ki so se kot milni mehurček razblinile že v ponedeljek. Za prvi šok je poskrbel Italijanski olimpijski komite (CONI), ki je Danila Di Luco kaznoval s tremi meseci prepovedi nastopanja, sprva pa je njen glavni preiskovalec zahteval celo mesec več. Situacijo je zakuhala domnevna povezava Italijana (tedaj še nosilca bele majice) z zdravnikom Carlom Santuccionjem (ta je bil v letih 1995 in 2000 že suspendiran), ki ima na grbi obtožbe dobavljanja nedovoljenih substanc vrsti športnikov. Ob tem velja dodati, da je omenjeni Danilov osebni zdravnik že od njegovega osmega leta! Če je bila to posledica pa je bil povod za gonjo izredna nizka raven hormona v urinu člana Liquigasa junija letos, »afera« pa je eskalirala na SP v Stuttgartu (tudi zaradi afere »Oil for drugs«). Ostal je brez nastopa in sedaj tudi brez možnosti branjenja vodilne pozicije na lestvici ProToura.
S tem je še imel teoretično možnost osvojitve naslova, a tudi tu se je izjalovilo, kajti ProToura »establišment« se je naslonil na iste sumljive povezave kot CONI (povezavo z spornim zdravnikom). Italijana je izključil iz tekmovanja kar je posledično pomenilo likvidacijo vseh zbranih točk. Te so mu vzeli na podlagi UCI-jevega člena 1.2.133.1, ki pravi: »Vsak osumljen kolesar bo izključen z lestvice, če mu kazen prične teči pred zaključkom tekmovanj, ki štejejo za točkovanje.« In ker je suspenz nastopil pred zadnjo dirko ProToura je njegova bera od takrat nična.
Di Luca se je takoj odzval- s pritožbo v Lozani (CAS) seveda, a to ni zadržalo »izvršbe«, zatorej je točkovno prednost kot vodilni pred zadnjo dirko branil do tedaj drugouvrščeni Avstralec Cadel Evans (ki letos ni dobil niti ene ProTour dirke, a je bil v formi konstanten predvsem v etapnih dirkah). »Sedaj sem še bolj odločen, da se pritožim na sodišču«, je dejal in nadaljeval, da je »To novo nepravično dejanje. Če zmagam, mi bo UCI morala vrniti naslov zmagovalca ProToura. Na koncu jih bom tudi tožil za odškodnino. Moj odvetnik je UCI že poslal pismo, v katerem jim razlaga, da moja izključitev ni povezana z dopingom in da je vpleteni zdravnik omel licenco za delo v športu, vendar je bilo to brez pomena«.
Tako se je v nedeljo duel Di Luca-Evans preselil na bitko med Evansom in Valverdejem (Contador je namreč pred tem že zaključil ProTour sezono), a je postalo že pred startom jasno, da ima Evans zmago praktično v žepu, saj je Valverde zaradi bolezni nastop »pet pred polnočjo« odpovedal. In ker je Evans dirko po Lombardiji končal na šestem mestu in s tem prehitel bero Di Luce pred diskvalifikacijo, je njegova skupna zmaga postala nedotakljiva. Namreč četudi v Lozani odločijo Italijanu v prid, bo še vedno točkovno za Avstralcem. Kaj bi bilo, če bi Di Luca startal, pa ne bi ugibal. Tako imamo (provizorični) končni vrsti red: Cadel Evans 247 točk, Davide Rebellin 197 točk, Alberto Contador 191 točk,… 43. Tadej Valjavec 54 točk,… 81. Janez Brajkovič 29 točk.
Bosman sindrom
Rabobank ima zopet probleme. Tokrat ne z Michaelom Rasmussenom pač pa z manj znanim imenom- Thorwaldom Venebergom. Ta namreč toži svoj klub, ker mu ni podaljšalo pogodbe za sezono 2008. Pravi, da ima zato trden argument- nizozemsko zakonodajo. Iz nje bere, da mu pripada avtomatično podaljšanje pogodbe. Točneje. Zakonsko določilo pravi, da mora delodajalec (torej klub) za nedoločen čas zaposliti delojemalca (kolesarja) po preteku 36. mesecev, ko je delojemalec zanj opravljal delo ali pa po četrti sklenjeni pogodbi z istim delodajalcem. Komplicirano.
Ker ni posebej uspešen kolesar in je v svoji zgodovini »pod majico« Rabobanka dosegel vsega eno zmago, poleg poškodb in bolezni, ki so bili stalnica v njegovi karieri, pa se ga je klub logično želel odkrižati. A Nizozemec se ni dal in morebitna zmaga na tribunalu bi pomenila precedens v kolesarskem »politiki«. Namreč potemtakem bi vsi nizozemski klubi morali delovno mesto za kolesarja »držati« vse dokler se ta ne upokoji. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da bi to klube pahnilo v rezultatsko recesijo. Veneberg tako poleg podaljšanja pogodbe zahteva tudi prisotnost na klubskih fotografijah za leto 2008, priprave na novo sezono, itd. Kako se bo vse skupaj razpletlo pa bomo morali še kakšen dan počakati. 22.10. se je obravnava nadaljevala.
P.s. Vse skupaj nekako spominja na zloglasno »Bosmanovo« pravilo, ki je nogometno sfero razburkalo pred leti. Ta namreč izenačuje nogometna pravila z evropsko delovno zakonodajo, torej prost pretok delovne sile in mirno »sprehajanje« iz kluba v klub ne glede na državo izvora.
Bruyneel med Borati
Javna skrivnost je, da bo Janez Brajkovič prihodnjo sezono Vuelto zamenjal za Giro. Stvari okoli njegovega novega kluba se namreč vse bolj kristalizirajo, saj je Johan Bruyneel tudi uradno prevzel krmilo kazahstanske ekipe Astana, s čimer je postalo znano tudi »okostje« programa dirk našega Belokranjca. Kot rečeno bo imel na spisku italijansko pentljo, kjer bo lovil dober rezultat, medtem ko bo na Touru eden od najpomembnejših »oprod« letošnjima »podijemaša«.
Za to, da pa vendarle ves »generalštab« Discovery Channela ni odšel v energetsko bogato državo, je »kriv« Dirk Demol, dozdajšnja desna roka Bruyneela. Odhaja namreč v Quick Step, medtem ko bo mesto športnega direktorja (Bruyneel je ustoličen na mestu managerja) v Astani prevzel Alain Gallopin, sicer izredno cenjen strokovnjak, ki je zadnje sezone služboval v CSC-ju. Ker mu tam niso ponudili adekvatnega položaja, je konsekvenca nov izziv. Drugače pa je Francoz poznan predvsem po konstrukciji izjemnega antidopinškega programa, ki bo še kako prav prišel v očrnjenem moštvu.
15 milijonov proračuna na sezono bo dovolj za poplačilo vseh asov in verjetno bo »supermoštvo« kazalo zobe prav na vsaki dirki. Še to- glede na to, da je Bruyneel sklenil triletno pogodbo, se bojda obeta tudi podaljšanje le-te za Janeza, ki trenutno »sedi« na enoletni. Sicer pa najbolj odmeven prestop Contadorja v Astano še ni dobil epiloga.
Legenda ostaja
Zapustil nas je nekdanji italijanski kolesar Vito Taccone, ki je umrl za posledicami srčnega napada. Specialist za gorske preizkušnje, ki je dočakal 67 let, je v svoji karieri nanizal lepe uspehe, zapomnili pa smo si ga lahko predvsem po osvojitvi majice »kralja gora« na Giru v letih 1961 in 1963, ko mu je uspel tudi neverjetne podvig. Slavil je na kar štirih etapah zapored, tem pa je skupno dodal še eno.
Biološka izkaznica
V sezoni 2008 se kolesarji profesionalnih ekip ne bodo ponašali več »zgolj« z licenčno kartico, pač pa tudi z protidopinško izkaznico. Za kaj pravzaprav gre? Njeni lastniki bodo seveda po profesiji poklicni kolesarji. »Osebni dokument« bo neke vrste biološka personalija, če konkretiziram, na njem bodo zabeležene vrednosti krvi in urina posameznika. Z izkaznico bo torej UCI (Mednarodna kolesarska zveza)- kot pobudnik- spremljal mogoče spremembe krvne in urinske slike. Vodja antidopinškega programa pri UCI Anne Griper, ki pridobitev naziva kot »biološka izkaznica«, je ob tem pojasnila, da bodo imeli njihovi posebni pooblaščenci permanentno opraviti s spremljanjem petih različnih elementov v obeh slikah- torej krvi in urinski. Med drugim tudi z ravnijo hematokrita in hemoglobina, ki sta doslej že ničkolikokrat dvignila veliko prahu zaradi fiksne postavljene meje- za hematokrit je (bilo) to 50 odstotkov vrednosti- sedaj pa se ta »ruši« in bo določena na individualnem nivoju.
UCI kot pionir izkaznice bo upam dal poguma tudi drugim športnim panogam, da storijo podoben korak, čemur je delno že pritrdil prvi mož WADE (Svetovna antidopinška agencija) Richard Pound, ki pa si ne dela utvar, da bi se »legitimiralo« že na OI v Pekingu. Medtem pa UCI že smelo načrtuje udejanjenje ideje najkasneje do francoske pentlje.
Bertolini pometel s konkurenco
Sredi tedna je domala že padel zastor nad »točkovnim« Italijanskim pokalom (na sporedu je še ena dirka, ki šteje dva gorska kronometra), katerega zmagovalec je predčasno postal član ekipe Selle Italia Alessandro Bertolini. Edini ne ProTourovec domače reprezentance na SP-ju v Stuttgartu je nanizal izjemne uspehe, saj je bera štirih zmag (v enomesečnem razponu)- na dirki po Appenninu, na Coppa Agostina, Po Venetu, na Coppa Placci- nadvse impresivna, že v samem startu zdaj poslavljajoče se sezone pa je slavil tudi na 1. etapi dirke Coppi e Bartali.
Skorajda končna razvrstitev kaže naslednjo podobo. Alessandro Bertoli: 427 točk, kar znaša prednost 119 točk pred Luco Mazzantijem (Ceramica Panaria) ki jih je zbral 308. Tretji izkupiček pripada Belorusu Konstantinu Siutsou iz Barloworlda, ki mu je 210 točk prineslo še majico najboljšega mladega kolesarja. Medijsko bolj poznani so uvrščeni tik pod oder. 4. in 5. mesto namreč zasedata Slovenski publiki dobro poznani Vicenzo Nibali (Liquigas) z 151 točkami in Raccardo Ricco (Saunier Duval-Prodir), ki jih je zbral 134.
Če je posamično zmaga že oddana, pa se ogorčen boj bije med ekipami, kajti Tenax-Salmilano in Ceramico Panaria Navigare loči zgolj pet točk.
Velja dodati metodologijo oziroma sistem točkovanja Italijanskega pokala (Coppa Italia). Ta obsega najboljše italijanske dirke, ki niso klasificirane kot ProToru-ovske (npr, Milan-Sanremo). Vas zbode ime Belorusa na zmagovalnem odru? Naj vas ne. Za Pokal velja, da lahko na njem participirajo vsi italijanski kolesarji, kolesarji drugih nacij, pod pogojem, da so člani italijanske ekipe in tudi člani ne-italijanskih ekip, katerih sestava pa je več kot 50% italijanska (za ponazoritev: Tenax-Salmilano je bazirana na Irskem, za katero pa vozi več kot polovica Italijanov).
Na sporedu nova farsa- KSZ
O zakulisnih igricah in peripetijah okoli KZS-ja in primera Tomaža Noseta pa predlagam branje sledečega:
http://www.bicikel.com/sl/bicikel_zine/2540/kolesarski_zvezi_slovenije_grozi_bankrot.html?PHPSESSID=6aca72fe1a40443d4ca19d34f636c96b
Boogerd se poslavlja
Očitno so bile napovedi glede nastopa Michaela Boogerda (Rabobank) na zadnji letošnji preizkušnji ProToura po Lombardiji preoptimistične. Z njim nas je dejansko hranil sam, kajti navzlic padcu, pri katerem je utrpel poškodbe levega kolena (šlo je za bakterijsko okužbo), je bil prepričan, da mu poslovilne dirke ne more vzeti prav nič na tem svetu. Pa vendar se je izšlo ravno narobe in kljub »aboniranosti« je moral svoj nastop kasneje »abolirati«.
Bolečine so sicer navidezno izginile, a Nizozemec si ni delal utvar. Nastop na vrhunski ravni bi bil blazno smel če ne predrzno neumen. In čeprav bi tveganje pravzaprav ne bilo tveganje, pa je bolečina pritajena in čaka kot speči zmaj v jami, saj poškodba še ni docela zazdravljena.
Svoje 13. letne kariere tako ta odlični kolesar ne bo mogel začiniti na najvišji ravni (kamor je vseskozi sodil)- s ProTour dirko- tako da se poslavlja z 12. mestom s SP-ja v Stuttgartu.
Kljub temu, da ga torej v Lombardiji ni bilo na startu, pa ni zamudil svojega »revijalnega« oziroma poslovilnega kriterija na Nizozemskem (Valkenburg).
Po dirki je organiziral »upokojensko« zabavo, ki je štela kar 350 povabljenih, med njim številna svetovna imena kolesarstva.
Drugače pa bo njegova zares uradna in poslednja dirka Amstel Curacao 3. novembra. Še nekaj iz Boogerdove kronologije: skupno 53 zmag, »antologija«: zmagi na dirki po Franciji, zmaga na klasiki Amstel Gold Race, pa tudi trikratna osvojitev naslova Nizozemskega prvaka.
Dopinško sito vse bolj polno
Zopet imam dopinške grešnike. Par tokrat ne prihaja z nekdanjega satelita SZ, ampak njene naslednice Ruske federacije. Anton Rešetnikov in Elena Kučinskaja sta namreč imeni, ki ju v prihodnje ne bo videti v karavani. V urinu so jima namreč našli Furosemid in Carphedon. UCI je o zadevi že obvestil Rusko kolesarsko zvezo in njen voditelj, Aleksander Gusjatnikov, je pojasnil, da sta bila vzorca vzeta na ozemlju Italije.
In kot vedno so se tudi tokrat našli protiargumenti argumentom protidopinške agencije. Predvsem primer Rešetnikova je precej tragičen, saj je ta do substanc v telesu prišel zaradi predpisanih zdravil, kot del zdravljenja po hudi poškodbi glave, ki jih je staknil na pripravah. Ironija- dotični zdravnik ni vedel, da je fant profesionalni športnik?! Tako mu je veselo predpisal antibiotik Fenetropil, ki pa je (žal) na spisku prepovedanih za kolesarsko srenjo. In če ironijo potenciramo do skrajne meje: »Kolesar se je počutil bolje, a le do prve doping kontrole«, je skorajda hudomušno dejal Gusjatnikov.
Kako se bo razpletlo in ali bo še eni naivni dušici kaj prizaneseno pri končni kazni, pa je v rokah ruske kolesarske zveze.
Prevarant ali črna ovca?
Iz nič se je po dolgem času oglasil »oče« dopinške afere Operacija Puerto, Manolo Saiz, nekdanji športni direktor rajnke ekipe Liberty Seguros, ki je bil poldrugo leto nazaj aretiran zaradi domnevne naveze z »alkimistom« Eufemianom Fuentesom.
Čeprav je bil poslan za zapahe, pa je »zloglasnež« danes že pod svobodnim soncem, kar je izkoristil za svoje prve poglede na dogodke, ki so dodobra pretresli celoten kolesarski cirkus. Jezik se mu je razvezal pri španskem radiu, kjer je zatrdil, da se bo nekoč vrnil na svoje delovno mesto. Več o domnevnih obtožbah, ki ga še čakajo na sodišču, pa zaradi še trajajočega sodnega postopka ni hotel govoriti. Vsekakor pa je pomenljiva njegova naslednja izjava: »Dejstvo je, da je vse, kar zadeva kolesarstvo, predstavljeno in posledično videno v slabi luči. Če bi ljudje razumeli, koliko dela, časa in truda morajo kolesarji vložiti, da dosegajo vrhunske rezultate, potem z njimi ne bi ravnali tako. Trenutno je tako, da se v primeru kolesarjev ne spoštuje posameznikovih pravic.« Malo samorefleksije mu verjetno ne bi škodilo.
Kaiser Jan se premetava v postelji
Tudi Jan Ullrich (še) ne more mirno spati. Kljub nenadejani upokojitvi, z njo pa pometanjem pod preprogo domnevnih grehov, mu za ovratnik nevarno diha tožilec Fred Apostel, ki je zatrdil, da bomo epilog primera dočakali še v tem koledarskem letu. Kljub temu, da se miza, na kateri so obtožbe Nemca, šibi pod težo, pa glavni preiskovalec navkljub temu ni prepričan v izrek obsodbe, saj bi se pod pogojem, da Ullrich prizna zlorabo poživil s »črnega« seznama in sodeluje pri nadaljnji preiskavi grešnikov, vse obtožbe ovrgle. Hkrati bi moral za storjene delikte olajšati še svoj bančni račun. Do zunajsodne poravnave je sicer že poskušalo priti, a je Nemčeva stran bojda ponudila premalo, saj se tožilec nadeja novih dokazov in ko bo miza popustila pod težo obtožb, bo verjetno padla tudi primerna poravnava ali izrek sodbe.
Sicer pa Ullrich ni edini na tapeti Apostela, saj je v sodni dvorani njegov pogost gost tudi nekdanji menedžer T-Mobila Rudy Pevenage in letošnji grešnik Patrick Sinkewitz.
Špilak med elito
Po podpisani predpogodbi je v torek s podpisom dveletne pogodbe Simonu Špilaku nastopila funkcija ProTour kolesarja v ekipi Lampre-Fondital, ki je nekakšna mini baza slovenskih kolesarjev, saj sta bila do nedavnega njena člana dva naša legionarja- Gorazd Štangelj in Tadej Valjavec. Slednji ekipo letos sicer zapušča, medtem ko Gorazd (menda) ostaja. Tako se slovenska kvota ne bo zmanjšala, saj bo mesto Tadeja kot rečeno zapolnil Simon. Menedžer ekipe, Giuseppe Saronni, je našega 22-letnika označil kot biser, ki ga bo treba še nekoliko zbrusiti, a vsekakor bo velik adut predvsem za enodnevne klasike, že tiste z uvoda sezone.
Opremo bo dvignil decembra, takrat pa mu bo v roke romal tudi koledar z razporedom dirk. Že sedaj pa ga bo verjetno zaposloval predvsem slovensko-italijanski slovar, čeprav sam pravi, da ima na zalogi modernejša didaktična sredstva- kasete in CD-je.
Da bronast med mladinci na SP-ju v Veroni 2004 (cestna dirka) stoji na realnih tleh, potrjuje izjava, da od prvi sezone med profesionalci pričakuje predvsem nabiranje izkušenj. Štangelj mu bo prav gotovo v veliko oporo. Če se ne upokoji seveda, kar pa bi bila velika škoda.
Referenca in pol
Da je naslov svetovnega prvaka v mlajši kategoriji dobra referenca je potrdil Peter Velits iz Slovaške, ki je v roke dobil pogodbo ProTour ekipe Milram, kar mu gre izredno na »nogo«, saj se njegov klub oziroma njegov glavni sponzor umika iz kolesarskega cirkusa.
Da pa se njegovemu enojajčnemu brata dvojčka ne bi skelelo zaradi »depriviligiranosti« je tudi sam dobil mamljivo ponudbo Nemcev. Hkrati s to novico je prišla tudi vest, da sta zvestobo omenjenemu klub v sezoni 2008 obljubila Alessandro Petacchi in Erik Zabel, ki je s tem ovrgel špekulacije o njegovi vrnitvi v T-Mobile.
Sicer pa je, ko pišemo »nemška« ekipa Milram, nacionalnost omenjene še pod vprašajem, saj obstaja dilema o registraciji, ki je razpeta med Italijo in Nemčijo. Poleg tega pa tudi še ni znano, kdo bo zasedel »odstopljenega« menedžerja ekipe Gianluigija Stango. Negotovost je neprijetna v toliko, ker ima slednji v rokah ProTour licenco, to pa lahko v klub ponovno prinese morebitna prodaja omenjene njegovemu »prestolonasledniku«, opcija B pa je »pakt« z ekipo Unibet, ki ima »iskano« licenco, a je brez generalnega sponzorja.
Od pomočnika do?
Bram Tankink, donedavnega obraz ekipe Quick.Step, bo po novem nosil dres ekipe Rabobank. Bojda mu tu ponujajo več svobode, ki bi mu omogočila tudi kakšno zmago in ne samo lovilca vetra.
Cunego se vrača na vrh
Eden največji upov kolesarstva, Damiano Cunego (Lampre-Fondital) je dokazal, da ni še eden tistih, ki so uprizorili meteorski vzpon, kmalu pa tudi meteorski zaton. Po zmagoslavju na Giru leta 2004 je v svojo vitrino dodal še zmago na 101. izvedbi slovite dirke »padajočega listja« (po Lombardiji je slavil tudi leta 2004). Predstava je bila vrhunska in k njej je del mozaika dodal tudi slovenski legionar Gorazd Štangelj, ki je vestno opravljal dodeljeno funkcijo pomagača. Sezono ProToura je »čudežno deček« torej kronal na najboljši možni način, čeprav pred startom ni bil v najbolj zavidljivem položaju. Da je bilo zmagoslavje na italijanskih ulicah še toliko večje, je z drugim mestom poskrbel Riccardo Ricco, ki je z rojakom karavani favoritov pobegnil na zadnji navkrebrni cesti San Fermo, v sprinterskem obračunu omenjene dvojice pa ni bi kos Lamprejevemu asu. Prvo trojico je dopolnil odlični Španec Samuel Sanchez (Euskatel). Z zmago, 39. po vrsti, je Damiano Cunego na najboljši možni način utišal zlobne jezike, ki so mu očitali, da ni več zmožen posegati po samem vrhu.
Še o naših. Ker je moral Gorazd Štangelj svoje cilje »potlačiti« in delati za moštvenega kolega, logično ni posegel po vrhunskem rezultatu, a je bil navkljub temu še vedno najvišje uvrščeni slovenski legionar in je z 8:20 minute zaostanka (46. mesto) krepko prekašal mlajšega Jureta Golčerja, ki je ciljno črto prečkal še dobre štiri minute za njim (83. mesto). Visoko motivirani Matej Mugerli je žal odstopil.
Zastor nad ProTourom 2007
Lestvica ProToura po državah za sezono 2007 po zadnji dirki ni prinesla pretiranih sprememb. Zmagali so Španci, sledijo jim Italijani in Avstralci, Slovenija pa je na račun Valjavca in Brajkoviča pristala na odličnem 12. mestu. Med ekipami je lanski uspeh uspelo ponoviti danskemu CSC-ju, sledijo ji italijanski Liquigas in španski Caisse d'Epargne.
Za konec doma
Na volilno nedeljo, daleč od politike, je v Podsmreki potekala sklepna domača kolesarska prireditev 7. VN HiFi Color, kjer so se pomerili v kategorijah Elite, U23 in starejši mladinci. Po 70 kilometrski krožni dirki je tako padel zastor tudi nad točkovanjem za »Zlato Scottovo kolo«, ki je med elito zasluženo pripadlo Tadeju Valjavcu (že četrtič!), med mlajšimi člani pa se je po srditem boju, ki je zmagovalca določila šele v zadnjih kilometrih, ovenčal Kristjan Koren.
Letošnji zmagovalec VN je postal Borut Božič (Team LPR), ki je dirko dobil že drugič, sledila sta mu Kristjan Koren (Sava) in Aldo Ilešič (Perutnina Ptuj). Ker je Korena, Švaba in Boleta pred startom ločila pičla točka, je bilo vse do konca nejasno, kdo bo dobitnik prestižne nagrade. Ker sta bila Koren in Švab med ubežniki, ki jih glavnina do konca ni ujela, sta o zmagovalcu odločila med seboj. Uspešnejši je bil Kristijan, ki je zmago kronal z drugim mestom.
Na lestvici članov je končni vrstni red sledeč: Tadej Valjavec, Janez Brajkovič (oba na podlagi ProTour točk), Borut Božič (kot najvišje uvrščeni Slovencev na Europe Touru). Pogled na razvrstitev v kategoriji do 23 let pa je sledeč: Kristjan Koren, Gašper Švab, Grega Bole (vsi Sava).
Ura resnice
Chrono des Herbies (1.1) je naziv posamezne vožnje na čas, ki je v 26. izvedbi potekala v nedeljo v Franciji. Na 48,3 kilometrih je svoje moči merilo kar devet aktualnih krono-nacionalnih prvakov, naše barve pa je uspešno zastopal Gregor Gazvoda, ki je pristal na solidnem 9. mestu. Za zmagovalcem, Laszlo Bodrogijem (Credit Agricole- drugi s SP-ja v Stuttgartu) je zaostal štiri minute, za Madžarom pa sta se zvrstila Raivis Belohvosciks (Saunier Duval-Prodir) in Stefe Clement (Bouygues Telecom- tretji s SP-ja v Stuttgartu). Med »nosilci« je manjkal edinole svetovni prvak Fabia Cancellara, ki je nastopil vzhodneje (v Italiji) na 52.4 kilometrov dolgem "parnem" kronometru Trofeji Citta di Borgomanero, kjer je v paru z Leonardom Bertagnolijem (Liquigas) zasedel tretje mesto, za parom Vincenzo Nibali (Liquigas)-Roman Kreuziger (Liquigas) in parom Alberto Ongarato (Milram)-Marco Velo (Milram).
Anže P.
Značke:
Ključne besede:
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
