4. KOLO

UCI je namreč že pred plenumom v Parizu izpostavil takoimenovane krvne in urinske izkaznice za svoje »delojemalce«, na zasedanju pa še z ostrejšo retoriko nastopila zoper dopinga.

Da je kolesarstvo »pionir« in protagonist boja proti tej »zahrbtni bolezni« športa priča podatek, da je kar 20% vseh dopinških kontrol na svetu opravljenih prav na kolesarjih, kar je v primerjavi z nogometaši kar 50-krat več! Kot je zatrdila ministrica, bi tovrstne izkaznice preprečila prenekateri delikt in vršile dodaten pritisk na mogoče prestopnike. Anne Gripper, UCI-jeve pooblaščenka za doping, je v tem neizprosnem boju za sezono 2008 že napovedala neverjetnih 4500 krvnih kontrol kar pomeni letno deset na posameznika, plus odjem vsaj 2500 urinskih vzorcev, kar pa je za 1000 več kot v iztekajoči se sezoni. In ker si nikjer in nikdar velmožje niso edini, je bilo tudi tokrat utopično pričakovati, da se ne bi kje zapletlo. Za zmedo je kot prva poskrbela Francoska nacionalna protidopinška agencija, ki je naznanila, da bo teste na francoski pentlji prevzela od UCI-ja. Temu je sledila burna reakcija z očitki, kako bo lahko omenjena agencija pred dirko vršila nadzor nad tekmovalci, ki niso »trikolori«. Svojo nit v ta vozel je vpletla še UCI sama, ko je adaptirala sistem točkovanja in tri največje etapne dirke, Giro, Tour in Vuelto, izločila iz ProToura, s čimer je dirke »nacionalizirala« in vzela mednarodni protidopinški agenciji »jurisdikcijo«.

Maya nič ne omaja
Če je prej izjema kot pravilo, da B vzorci ovržejo sum jemanja nedovoljenih poživil, pa je Iban Mayo očitno eden tistih srečnežev, ki se je izvil iz primeža dopinga in to na dokaj eleganten način. Španska zveza je namreč objavila vest, da je obdolženec spoznan za nedolžnega. Spomnimo. Kolesar ekipe Saunier Duval-Prodir je bil 24. junija (na 2. dan počitka Toura) »ujet« na eritropoetinu (EPO), ravno tedaj ko je doživljal svojo drugo pomlad na dirki vseh dirk. Že na Giru pa so bile pristojne agencije iz različnih vzgibov sila sumničave in tudi po sedanji razrešitvi mu UCI-jeva borka proti dopingu Anne Griper še ne namerava privoščiti docela mirnega sna.

Uradno poročilo Zveze je potrdilo napako pri testiranju vzorca A, ki je bil iz »kraja zločina« prenesen v antidopinški laboratorij v Parizu (v zloglasni Chateney-Malabry). Vzorec B je pod drobnogled vzel stanovski laboratorij iz Belgije (Gent), kasneje pa še avstralski, oba pa sta izdala »negativno odločbo«. Mayu se je tako odvalil kamen od srca, čeprav je, kot trdi sam, vseskozi verjel v svojo nedolžnost. Kariera je sicer delno »raztrgana«, a se jo bo še dalo pokrpati, saj mu dveletni poklicni »vakuuma« ne grozi več. Že za čas suspenza je neprenehoma treniral, tako da razen tekmovalnega ritma ni veliko izgubil, samozavest pa so mu z bodrenjem na visoki ravni vzdrževali ljubljenci. Pogodbo za sezono 2008 tudi že ima v žepu, povratek v ekipo pa se mu obeta takoj po uradne potrditve opranja suma s strani UCI-ja.

Konsekutivni prestopi
Torek: Contador
Nekajtedensko ugibanje o prihodu Alberta Contadorja v kazahstansko ekipo Astana je končano. Španec je namreč podpisal dveletno pogodbo in se bo v prihajajoči sezoni osredinil na branjenje najbolj čislane majice. Zgodba okoli mladega asa se je spletala v navezi z Johanom Bruyneelom, ki mu je v zameno za prihod poleg zajetnega kupčka denarja (govori se o cca. 1,5 milijona dolarjev) obljubil tudi močno zaledje, saj so pred njim svojo zvestobo klubu prisegli znani in lojalni pomagači »kalibra« Tomas Vaitkus, Vladimir Gusev, Benjamin Noval in Sergio Paulinho, že pred tem pa ekipa v tem elementu še zdaleč ni bila »hendikepirana«.
Sreda: Leipheimer
Le dan za tem odmevnim prestopom pa je ekipa še za nekolikanj olajšala svoj mošnjiček, saj si takisto usodo deli letošnja številka 3. Tour de Franca, Levi Leipheimer. Ta si je tako za 34. rojstni dan zagotovil mirno pot v pokoj (vsaj finančno gledano), kot sam pravi pa ga veseli predvsem dejstvo, da se tretma, ki ga je letos izstrelil tik pod vrh, ne bo kaj dosti spremenil, saj se je filozofija rajnke ameriške ekipe, katere član je bil, po zaslugi Bruyneela domala reproducirala v kazahstansko.
Četrtek: Brajkovič
In če ti odmevni pogodbi nista dovoljšnje zagotovilo za uspeha željne navijače Astane, pa mora to biti pogodba s še enim »težkokategornikom«. Svoje usluge je ekipi sedaj še uradno (za dve leti) obljubil tudi Janez Brajkovič, potem ko je sprva že kazalo, da je zaprisegel nemškemu T-Mobilu. Za preobrat v tej zgodbi je poskrbel Bruyneel, ko se je odločil nadaljevati delo kljub »stečaju« ekipe Discovery Channel. In ker je bil Janezu »alfa in omega« ameriškega moštva precej blizu, se o nadaljnjem sodelovanju ni bilo težko pogoditi, še posebej ker je tudi sama pogodba pridobila na »finančni teži«. Ker pa o Republiki Kazahstan slišimo marsikaj, predvsem pa ne tega, da bi ljudstvo živelo v blaginji, se človek vpraša, od kje take finančne injekcije ekipi? Kolesje Astane (sicer glavno mesto) poganja oziroma »infuzira« kar sama vlada, ta pa se, kot prenekateri bivši sovjetski satelit »napaja« predvsem z nafto in plinom. In očitno sedi v vrhu z Nazarbajevim še nekaj entuziastičnih oligarhov, ki jim je kolesarstvo nekakšno »okno v svet« in samopromocija.

Sicer pa se bo naš Belokranjec v prihajajoči sezoni osredinil na Giro di Italia, kjer naj bi mu bil obljubljen kapetanski trak, medtem ko bo na francoski pentlji verjetno »vlečni konj« Contadorju, Kloednu in Leipheimerju.

Dekada je bila dovolj
Po desetletni epizodi je ekipi Francaise des Jeux Avstralec Bradley McGee pomahal v slovo. Legenda iz države tam spodaj je francosko sredino zamenjal za dansko, saj je enoletno pogodbo podpisal s CSC-jem in se že veseli sodelovanja z Bjarnom Riisem.

Zadnji dve sezoni tega odličnega kolesarja sicer nismo prav pogosto videvali meriti moči, saj so ga pestile številne poškodbe, sedaj pa je odločen, da pri 31. letih doživi svojo drugo pomlad in tako obrne nov list v svojem poklicni karieri.

Tour brez »uverture« prvič po letu 1966
Pompozna deskripcija 95. edicije Tour de Franca za leto 2008, ki je sredi tedna potekala v Parizu, je poleg zanimive trase prinesla tudi nekaj programski, nazorskih in organizacijskih novitet, hkrati pa začrtala vizijo boja z oziroma proti dopingu.

Tour de France bo kot rečeno v prihodnji sezoni doživel nekaj vidnih sprememb, ki bodo zasledovale izgubljeni romanticizem. Želja organizatorjev je vnesti še več žara in tekmovalnega naboja v sleherno etapo, zategadelj so se med drugim odločili za ukinitev bonifikacij (tako na letečih kot na končnem cilju), svojega mesta v rokovniku pa ni več našel prolog, saj želijo že z uvodno etapo karseda odpreti lov za rumeno majico.

Štart dirke bo tokrat v domicilu, točneje v Bretanji (severovzhodni regiji ob Atlantskem oceanu) v kraju Brest, od koder bo karavana krenila proti 170 kilometrov oddaljenem Plumenecu. Pomenljiv podatek je, da je regija rodil kar tri izjemna šampijone te dirke- petkratnega zmagovalca Bernarda Hinaulta, trikratnega Louisa Bobeta in dvakratnega Luciena Petit-Bretona.

Tokrat se tekmovalci ne bodo kaj dosti mudili na tujem, saj bodo gostovali le v Italiji, kjer jih čaka »najvišja« gorska etapa, še prej pa dan počitka v Cuneu.

Organizatorji so trasirali etape, ki bodo od Bresta do Elizejski poljan nanesle 3554 kilometrov, vmes pa sta klasično rezervirana dva prosta dneva (po 10. in 14. etapi).

Da se dirka ne bo lomila šele na sredi »odisejade« priča dejstvo, da bo prvi od dveh kronometrov na »dnevnem redu« že v četrti etapi (drugi bo na skorajda tradicionalno zadnjo soboto in bo dolg 53 km). Med 19 prelazi se obeta tudi obisk najvišjega evropskega, 2802 metra visokega Col de la Bonette-Restefond, ne uide pa nam tudi famozni in visoko čislani Alpe d'Huez.

Da pa se ne ponovi zgodba iz Stuttgarta (beri SP-ja) je direktor dirke Christian Prudhomme naznanil še restriktivnejši pristop proti dopingu kot sicer in v isti sapi dodal, da bodo štartali samo podpisniki protidopinškega kodeksa in tisti, katerih krvna slika ne bo skrivnost.

Ob tem velja dodati, da, tako direktor pentlje in predsednik ASO, ProTour licenca ni nikakršno zagotovilo za mesto na dirki po Franciji, saj trije največji organizatorji (Toura, Gira in Vuelte) ne sodijo pod UCI-jev ProTour koledar, čeprav si krovna kolesarska organizacija nova pravila tolmači drugače. Vsak kolesar pa mora biti imetnik »biološke« kartice.

O specifikacija trase pa več na:  Našima adutoma trasa za Tour že predočena

Škoda obšla Škodo
Najbolj prestižna kolesarska dirka (Tour de France) ohranja svojega kronskega sponzorja, saj je češki avtomobilski koncern Škoda oznanil, da bo »finančno tutor« vsaj še nadaljnja štiri let, torej do konca sezone 2011. Čeprav je dirko zadnji dve leti dodobra počrnilo število dopinških škandalov, pa Škoda v Touru vidi veliko sinergij, med drugim ji prinaša vsesplošno promocijo saj njen vozni parke oskrbuje spremljevalce kolesarjev.

Rošada na vrhu WADE
17. novembra bomo priča rošadi na vrhu krovne antidopinške agencije (WADA), saj njenemu sedanjemu predsedniku Dicku Paundu poteče mandat. Bitka za nasledstvo se je že razplamtela.

Sveta trojica
Medtem ko nekateri naši legionarji z mešanimi občutki zrejo v prihodnost (zaradi nepodpisanih pogodb), pa se Tadej Valjavec ubada s sladkimi skrbmi. Potem ko je italijansko ekipo (Lampre) zamenjal za francosko (Ag2R) in prevzel štafetno palico od odhajajočega Christopha Moreau, usmerja misli le še proti Touru, svetovnem prvenstvu in olimpijskim igram. Rokovnik 2008 sicer še ni v celoti zapolnjen, vendar so si s »trikolor« vodstvom edini, da je primarni cilj vrhunska uvrstitev na francoski pentlji. In ker je ekipa temu cilju v celoti »pokorjena« že od »potočke zijalke«, bo imel Tadej, kot kapetan, zvesto zaledje in manj parcialni interesov med soklubaši kot v pragmatični italijanski ekipi. Med gregariji velja omeniti Rinalda Noncentinija, Martina Elmingerja, Jose Luisa Arrieto, Jean-Patrick Nazona, Ludovic Turpina, Jurija Krivtsova, Johna Gadreta in v prejšnji sezoni tudi nekajdnevno v rumeno odetega Cyrila Dessela.

Celotna zasedba se bo prvič zbrala v decembrskih dneh, ko se bo lahko naš legionar tudi popolnoma seznanil z bodočimi »zaupniki«. Sicer pa je v zadnji dneh Tadej razčlenil vzroke za letošnji »neuspeh« v Franciji, kateremu »zasluge« prepisuje predvsem (pre)noremu ritmu v pomladanskem času- zato bodo letošnje priprave po dragoceni izkušnji nekolikanj drugačne- hkrati pa ga je na »delovišču« ovirala delno tudi poškodba medenične osi, ki jo je staknil na junijski etapni dirki Dauphine Libere. Glede SP-ja in OI pa meni, da utrujenost po Touru ne bo problem in da bo časa za rehabilitacijo zadosti, kar da mu dozdajšnje izkušnje pritrjujejo. Progi sta mu po mnenju poznavalcev razmer in izvidnikov pisani na kožo, motivacija pa zaradi paketa »svete trojice«- ki bo verjetno eden vrhuncev kariere Besničana- ne bi smela biti v deficitarnem položaju ne glede na francosko »bilanco«.

Vladimir Efimkin v Valjavčevo četi
25 letni Rus, letošnje odkritje Vuelte, ki jo je po nekajdnevnem nošenju zlate majice končal na odličnem šestem mestu, se je s podpisom dveletne pogodbe pridružil ekipi Tadeja Valjavca. V Ag2R je presedlal iz španske Caisse d'Epargne. Francoska ekipa je tako popolnjena, saj je 30 mest dokončno oddanih.

Kašečkinovo pravilo
Od krvnega dopinga onečaščeni Kazahstanec Andrej Kašečkin je v izdihljajih tedna presenetil z novico, da (nekoč) namerava svojo pravico iskati na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kot zatrjuje sam, s krvnim dopingom nikoli ni operiral, saj da si ni injiciral lastne krvi za izboljšanje sposobnosti dirkanja, ob tem pa resno podvomil v legitimnost »tožnikov« in odvzemu vzorca.

Da od sodišča pričakuje pozitivno odločbo priča podatek, da je za svojega zastopnika najel odvetnika, ki je pred leti s klientom, sicer nogometašem Jean Markom Bosmanom, sprožil pravo »revolucijo« v nogometu, kar je botrovalo vpeljavi t.i. Bosmovega pravila, ki dovoljuje prost pretok igralcem v članicah EU-ju. Podobno »usodno« naj bi se belgijski odvetnik Luc Mission lotil tudi »primera Kašečkin«, saj motri, da bi se lahko antidopinška pravila razlagala v isti koloni kot Bosmanova. Svoje argumente je baziral na Deklaracijo o človekovih pravicah in bo speljal sklep iz premise, ki se upira na člen št. 8. Ta določa, da se lahko edinole »javna oblast« vmeša v človekovo privatno življenje, ob tem pa dodaja, da športne institucije nimajo takih »inkvizicijskih« pooblastil. 

Svoje argumente bo na sojenju, ki se prične 6. novembra v Belgiji (torej še ne na vrhu sodne piramide), »podmazal« s trditvijo, da je način zbiranja in odvzemanje vzorcev krvi v koliziji s temeljno listino o človekovih pravicah ZN in da je torej kot tako absolutno prepovedano. Hkrati je Kazahstančev advokat zatrdil, da je varovanca pripravljen spremljati skozi vse sodne instance, tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in navrgel, da tisti, ki primer dobi simultano izgubi. To pojasnjuje, da v primeru, da njegov klient dobi »rdeči karton« v Belgiji, obeta delo najprej prizivnemu sodišču, potem vrhovnemu in v zadnji instanci še omenjenemu Evropskemu sodišče za človekove pravice. Se obeta torej revolucija? Na to nakazuje tudi zadnje zasedanje športnih ministrstev EU-ja, pa UCI-ja in WADA-e, ki se nikakor ne poenotijo v pravilih, kar pa je voda na mlin »primerom Kašečkin«. Pri tem je pa je vnemar potisnjen prav doping, ki bi moral biti »vpisan« v vsesplošno priznano kazensko zakonodajo.

»Špeckahla«
Potem ko se je grešniku T-Mobila Patriku Sinkewitzu na maratonskem zaslišanju na sedežu disciplinske komisije nemške kolesarske zveze v Frankfurtu dodobra razvezal jezik, se omenjeni ekipi v prihodnosti morda obeta »dlakocepska« raziskava. V peturnem »razodetju« je Nemec namreč navrgel številne dokaze o nečednih kolektivnih metodah znotraj moštva, vse v precej egoističnem upanju, da mu bo zveza podelila »odpustke« pri odmerjeni dveletni kazni. Take »odkritosrčnosti« sicer predsednik komisije niti ni pričakoval, saj jim je bil podan (ne?)resničen vpogled v prakse, ki so se jih posluževali moštveni in zunanji zdravniki.

Sodba se pričakuje v štirinajstih dneh, komisija pa naj bi v tem času odločala o morebitnih nadaljnjih korakih. T-Mobile se skuša braniti in iskati pretvezo v dejstvu, da se je že znebil tako dveh spornih zdravnikov- Lotharja Heinricha in Andreasa Schmida- ki sta s prepovedanimi sredstvi oskrbovala kolesarje, vključujoč Bjarna Riisa, ki si je do zmage na Touru de Francu 1996 pomagal z eritropoetinom, kot tudi s tem, da je uvedla rigorozna interna pravila, ki (naj) bi primere kot je Sinkewitz zatrla v kali.

Sicer pa je bila njegova izjava razumljena precej dvoumno. Iz nje je namreč razbrati, da je šlo za organizirano ilegalno dejavnost, ki pa se v ekipi od leta 2007 ne prakticira več. Ali torej preiskava bo ali ne, je na strani disciplinske komisije. Vsekakor je bolje, da je Brajkovič ta trenutek v Astani kot T-Mobilu.

Legenda živi
Mama pokojne kolesarske legende Marca Pantanija Tonina Pantani zahteva novo sodno preiskavo smrti njenega sina. Pravi, da je okoli ure njegovega poslednjega vzdihljaja še veliko neznank, hkrati pa zatrjuje, da je takrat soba, kjer se je vse skupaj zgodilo, »gostila« kar nekaj oseb. Zato je odločena, da pride resnici do dna. Spomnimo, da je kolesar z dvojčkom Toura in Gira leta 1998, podlegel prevelikemu odmerku droge (kokaina), kolesarsko kariero pa si je eden najboljših »vzpenjačev« onečedil z dopingom. Povod za oživitev primera je spodbodla njegova biografija: http://www.amazon.co.uk/Death-Marco-Pantani-Biography/dp/0753822032

Anže P.