Dirka po Trentinu je vedno veljala za zelo zahtevno krajšo etapno preizkušnjo s številnimi klanci. Lani so dirko preimenovali v Tour of the Alps, saj preizkušnja obišče tako Italijo kot Avstrijo.
Organizatorji so zdaj predstavili traso prihodnje dirke, ki se bo začela 16. aprila v Arcu. Dirka bo petdnevna, spada pa med dirke ekstra kategorije. Dirka se bo končala 20. aprila v Innsbrucku. Tam bodo kolesarji morali premagati tudi del trase, po kateri bo naslednje leto speljano tudi svetovno prvenstvo.
Prav zato si organizatorji vsekakor obetajo nastope tudi nekaterih kolesarjev, ki na tej preizkušnji sicer ne bi nastopili, se pa želijo septembra udariti za mavrično majico. Letos se je prva etapa končala v Innsbrucku, dobil pa jo je Michele Scarponi, ki se je takoj po dirki tragično ponesrečil. Na dirki se bodo zato vsak dan spomnili na italijanskega kolesarja. Tudi tako, da bodo uvedli posebno “Team up” tekmovanje. Zmagovalec bo ekipa, ki se bo v posamezni etapi najbolj izkazala. Sicer pa je jasno, da bo dirka zahtevna. Kolesarji bodo v petih dneh prek desetih kategoriziranih vzponov premagali 13100 metrov nadmorske višine. Dirka – ena izmed etap se bo končala na Alpe di Pampeagu – bo dolga 714 kilometrov.
Tu je opis etap
1. etapa: Arco – Folgaria, 134,6 km: Celotna etapa bo potekala v hribovitem Trentu na severu Italije. Kolesarji bodo morali premagati 2530 metrov nadmorske višine, vključno z 18 kilometrov dolgim vzponom na 1256 metrov visoko Serrado. Na vrh bodo kolesarji prišli po 128 kilometrih. Sledil bo še krajši spust in dva kratka vzpona do cilja na 1159 metrih nadmorske višine.
2. etapa: Lavarone – Alpe di Pampeago, 145,5 km: Etapa ne bo dolga, se bodo morali pa kolesarji povzpeti na dva vzpona. V prvem delu na vzpon Redebus. Tik pred zaključnim klancem bo sleidl še krajši klanec na Cavalese. Potem pa znameniti Alpe di Pampeago. Vzpon je dolg 7,7 km, povprečni naklon je okrog 10-odstoten. Najstrmejši odseki pa so več kot 15-odstotni. Petkrat so se na ta vzpon povzpeli tudi na dirki po Italiji.
3. etapa: Auer (Ora) – Meran (Merano), 138,3 km: Etapa z dvema kategoriziranima vzponoma. Govorimo o prelazih Mendola in Palade. Kolesarji bodo vstopili v Avstrijo. Premagati bodo morali 2600 metrov nadmorske višine. To bo vsekakor priložnost za ubežnike, saj bo vrh zadnjega vzpona na 112 kilometru. Sledil bo daljši spust in potem osem kilometrov ravnine do cilja.
4. etapa: Klausen/Chiusa – Lienz, 134,3 km: Še ena etapa za ubežnike. Premagati bodo morali dva kategorizirana vzpona, ki sicer ne bosta ekstremno dolga, vendar pa nadvse strma. Skupno kolesarje čaka 2300 metrov nadmorske višine Drugi vzpon – govorimo o Bannbergu – se konča po 124 prevoenih kilometrih. Sledil bo samo še tehnično zahteven spust do cilja.
5. etapa: Rattenberg – Innsbruck, 161,6 km: Rattenberg bo gostil začetek zadnje etape, ki se bo končala v Innsbrucku. Govorimo o najdaljši etapi na dirki, ki bo delno še posebej zanimiva, ker bo potekala po trasi naslednjega svetovnega prvenstva. Po 64 kilometrih bodo kolesarji prišli na vrh Auberlanda. Po krajšem ravninskem odseku se bodo kolesarji povzpeli na Gnadewald. To je tudi vzpon, ki ga bodo morali premagati na svetovnem prvenstvu. Po 116 kilometrih dirkanja bodo kolesarji vstopili na kroge, ki bodo tudi na SP. Tu se bodo trikrat povzpeli na Igls. Vrh leži na 1026 metrih nadmorske višine. Dolg je 6,7 km, povprečni naklon pa znaša 6 %. Po tretjem krogu bo sledil še spust in krajši ravninski del do cilja. Kolesarji vseeno ne bodo spoznali popolnega kroga s SP, saj bo tam tik pred ciljem dodan še krajši, a nadvse strm klanec.