
Zmagovalec vseh treh tritedenskih dirk Chris Froome je v vlogu na svojem YouTube kanalu predstavil zanimivo razmišljanje o tem, kaj spada v cestno dirkanje in kaj ne ...
Chris Froome je na družabnih omrežjih vse bolj aktiven. Sicer se v tekmovalnem smislu še vedno vrača po hudi poškodbi, ki jo je staknil tik pred Tourom leta 2019. Zdaj je predstavil svoje razmišljanje glede nekaterih tras na cestnih dirkah. Najprej je omenil vožnje ne čas. Že vse od Grega LeMonda naprej se razvijajo in izpopolnjujejo t. i. “koze”, oziroma posebna kolesa, namenjena vožnji na čas.
In tako lahko gledamo zares velike povprečne hitrostni na “urah resnice”. "Kronometre imam rad. To je umetnost, znanje. O tej disciplini moraš zares veliko vedeti. Ena izmed pravih čarobnih stvari tritedenskih dirk je pravo razmerje med etapami za gorske kolesarjev in kronometri. A v luči zadnjih dogodkov sem danes na kolesu za kronometer začutil, da kronometrce resnično niso namenje vožnjam po za promet odprtih cestah," je podal del razmišljanja Chris Froome.
Seveda je meril na poškodbo Egana Bernala, ki je padel prav na treningu s kolesom za vožnjo na čas. Tudi Froome sam je najhujši padec v karieri leta 2019 doživel na ogledu trase kronometra na dirki po Dofineji. Od takrat se med najboljše sploh še ni uspel vrniti: "Če je na Touru eno uro dolg kronometer, potem ga moramo doma trenirati. Koliko cest poznate, kjer resnično lahko eno uro vozite brez prometa. Brez stop znakov ali luči? Take razmere v realnem svetu ne obstajajo."
S treninga je Froome prešel na dirke. Prav zato bi prepovedal uporabo takih koles tudi na tekmovanjih, čeprav je to zagotovo praktično nemogoče, saj industrija še kako rada na trg ponuja nove, bolj aerodinamične, boljše modele. "Ne bi bilo boljše, če bi kronometre odpeljali z običajnimi kolesi? Brez dvoma bi bila razmerja moči med bogatejšimi in revnejšimi ekipami bolj izenačena. Do izraza bi bolj prišla kolesarjeva moč in znanje, in ne toliko razvojni oddelek ekip, aerodinamika, vetrovnik in denar."
Froome je še dodal, da se mu zdi ironično, kako je Mednarodna kolesarska zveza v želji po večji varnosti omejila držo kolesarjev med vožnjo: "Po mojem mnenju bi nekaj takega, kot predlagam, precej lažje sprejeli in bi imelo večji vpliv na varnost profesionalnih kolesarjev." Kot drugo težavo je Froome izpostavil v zadnjem obdobju očitno vse večje število makadamskih odsekov na trasah posameznih dirk.
"Zapletena zadeva, saj je za gledalce vse to zelo atraktivno, a je obenem tudi nevarno. Predstavljajte si, da več mesecev treniraš in se pripravljaš na boj za skupni seštevek na trtiedenski dirki. Veliko truda vložiš sam in celotna ekipa. In vse je potem lahko zaman. Vstopiš na tlakovan ali makadamski odsek in samo dotik kolesa ob boju za pozicije lahko pomeni, da se zate vse konča. Vidim atraktivnost, vendar pa se z vidika kolesarjev, ki se borijo za končno zmago resnično veliko tvega."
Obenem je dejal, da podpira dirki, kot sta Pariz-Roubaix ali Strade Bianche. A takih odsekov ne bi uvrščal na etapne dirke: “Mislim, da je velika škoda, če zaradi takih odsekov izgubiš kakšnega izmed kandidatov za končno zmago. Zaradi tega je potem dirka lahko precej manj zanimiva." Froome, zdaj član moštva Israel Start Up Nation je leta 2014 na dirki po Franciji odstopil prav v etapi, ki je kolesarje vodila prek tlakovanih odsekov, ki jih ponavadi vidimo na dirki Pariz-Roubaix.