
Mathieu Van der Poels je na izjemen način iz izgubljenega položaja prišel do zmage na dirki Amstel Gold Race. Grega Bole v pobegu dneva.
Maastricht je gostil start, Berg en Terblijt pa cilj 266 kilometrov dolge preizkušnje Amstel Gold Race. Govorimo o 54 izvedbi te dirke, ki spada med najmlajše klasike, vendar pa smo vsako leto prav na tej dirki gledali izjemno zanimivo in nepredvidljivo dirkanje. Tudi letos so nas kolesarji navdušili. Na startu so bili tudi Grega Bole, Matej Mohorič, Jan Tratnik in Tadej Pogačar. Favoritov za tako razgibano in pasti polno dirko po ozkih ulicah in kar 35 vzponih je bilo ogromno.
Izstopal je Julian Alaphilippe, mnogi pa so stavili tudi na mojstra za ciklokros Mathieuja Van der Poela. Po tretjem od 35 vzponov se je v ospredju vendarle izoblikovala skupina ubežnikov. V tej skupini, ki je štela kar 11 kolesarjev, je bil tudi Grega Bole. Privozili so si dobrih osem minut prednosti, potem pa so se v glavnini v lov podali kolesarji Astane. Njihov glavni adut Aleksej Lucenko je kasneje padel in odstopil, a Kazahstanci so imeli tudi druge kolesarje v igri za visoka mesta.
Dirka se je razživela 85 kilometrov pred ciljem. Ko se je že krepko zredčena glavnina ubežnikom približala na vsega minuto, je prvič napadel Mathieu Van der Poel. To je bilo na vzponu Guiperbeg, ki je 28 vzpon po vrsti. Do cilja je bilo še dobrih 40 kilometrov. Glavnina je razpadla, nizozemskemu državnemu prvaku pa je lahko sledil le Gorka Izaguirre, ki pa ni želel sodelovati pri narekovanju ritma in zasledovalci so ju kmalu ujeli. Sledil je napad Deceuninck Quick Stepa.
Devenyns je pospešil, sledil pa mu je Julian Alaphilippe. Kasneje sta v ospredju moči združila Julian Alaphilippe in Jakob Fuglsang. Ostali so ostali v ozadju. V lov so se podali Kwiatkowski, Woods in Trentin. Prvi je popustil Woods. To je bilo na Keutenbergu 28 kilometrov pred ciljem. Pred začetkom Cauberga sta imela ubežnika 18 sekund prednosti pred Kwiatkowskim in Trentinom ter skoraj minuto pred prvo večjo zasledovalno skupino, v kateri so ritem narekovali kolesarji Education First.
Sledili so novi napadi iz ozadja in izoblikovale so se številne manjše skupinice. Potem pa predzadnji vzpon dneva Guelhemmerberg. Alaphilippe in Fuglsang sta pričela taktizirati in izgubila ogromno zalogo prednosti. Kasneje sta pričela spet sodelovati in prednost povečala na pol minute. Zdelo se je, da je dirke praktično konec. Sledil je še zadnji vzpon – Bemeleberg. Fuglsang je napadel, Alaphilippe pa mu je uspel slediti.
Iz ozadja pa so prihajali tudi preostali. Sicer neorganizirano, saj prave skupine ni bilo. Kwiatkowski se je otresel Trentina in se je vodilnima že nevarno približeval V zadnjem kilometru ju je tudi ujel, medtem ko je v zadnjih kilometrih v ozadju blestel Mathieu Van der Poel. Lovil je kolesarje pred njim in skupina se je počasi večala, saj so izkoriščali njegovo zavetrje. Iz ozadja je njegova skupina prišla s polno hitrostjo.
Kwiatkowski je Alaphilippa in Fuglsanga takoj, ko ju je ujel, tudi prehitel. Alaphilippe pa mu je sledil in čakal na pravo priložnost za sprint. A Van der Poel je sam poskrbel, da je njegova skupina ujela vse tri v ospredju. Ni pa ostal pri lovu. Nadaljeval je s sprintom in ob krstnem nastopu na tej dirki je lahko slavil izjemno zmago. Na dirki, polni preobratov. Na dirki, ki so jo mnogi označili za eno izmed najbolj napetih v zadnjih letih.
"Ne morem verjeti. Nisem verjel, da mi lahko uspe. Še vedno ne morem dojeti, kaj se je zgodilo," je dejal Van der Poel. Drugi je bil Simon Clarke, ki je na najboljši možni način izkoristil Van der Poelovo dirkanje. Treti je bil Fuglsang, četrti Alaphilippe. Sledili so Schachmann, Lambrecht, De Marchi, Madouas, Bardet in Trentin. Vsi v času zmagovalca. Grega Bole je bil 37., Matej Mohorič, ki je dobil defekt v ključnih trenutkih dirke je bil 45., Jan Tratnik in Tadej Pogačar sta odstopila.