Amstel: Remco Evenepoel dobil boj za pivo

Amstel Gold Race. Ena izmed tistih redkih dirk, ki bi jo nekateri radi prišteli velikim petim enodnevnim klasikam. Praktično vsako leto tu vidimo zanimivo, nepredvidljivo dirkanje. Konec koncev, lani je bil tudi celo Tadej Pogačar poražen, saj sta ga po dolgem samostojnem pobegu ujela Mattias Skjelmose in Remco Evenepoel.

Kasneje je sprint dobil Skjelmose. Letos na startu ni bilo toliko zvenečih imen, kot bi jih morda pričakovali, vseeno pa sta se vrnila oba omenjena - Evenepoel in Skjelmose. Omenimo še kolesarje, kot so Tim Wellens, Benoit Cosnefroy, Kevin Vauquelin, Romain Gregoire, Mauro Schmid, Pello Bilbao, Matteo Jorgenson, Dorian Godon, Christophe Laporte, Julian Alaphilippe, Alex Aranburu, Paul Lapeira … Na startu so bili tudi Jan Tratnik, Matej Mohorič in Gal Glivar. Kolesarji so se spopadli na dirki polni zavitih, ozkih cest s številnimi kratkimi, a strmimi vzponi.

Maastricht je gostil start, cilj pa po 257 kilometrih Berg en Terblijt. Že po desetih kilometrih je na prvem vzponu prišlo do pobega skupinice devetih kolesarjev. Sestavljali so jo Huub Artz (Lotto-Intermarché), Filip Maciejuk (Movistar), Marco Frigo (NSN), Warren Barguil (Picnic-PostNL), Xabier Mikel Azparren (Pinarello-Q36.5), Joseba López (Caja Rural-Seguros RGA), Siebe Deweirdt (Flanders-Baloise), Valentin Retailleau (TotalEnergies), in Abram Stockman (Unibet Rose Rockets).

Hitro so si privozili dobre štiri minute prednosti, tako je morala tudi ekipa Red Bull Bora Hansgrohe ukrepati in jih držati na varni razdalji. 80 kilometrov pred cijem je imela že krepko razredčena ubežna skupinica vsega dobro minuto prednosti. Takrat so vlogo Red Bulla prevzeli kolesarji moštev Visma, UAE, Decathlon, Groupama. V ospredju pa so ostlai samo še trije ubežniki. 48 kilometrov pred ciljem je Red Bull Bora Hansgrohe kot ekipa spet pospešila prek vzpona Gulperberg.

Pričelo je deževati in 42 kilometrov pred ciljem je pospešil Romain Gregoire. Odgovorili so Evenepoel, Skjelmose, Jorgenson in Vauquelin. V levem ovinku sta padla Vauquelin in Jorgenson, ki si je poškodoval ključnico in bo moral izpustiti nastopa na Valonski puščici in Liege-Bastogne-Liege. Potem, ko so ujeli in na vzponu Keutenberg pustili za seboj še zadnjega ubežnika Friga, so v ospredju dobrih 30 kilometrov pred ciljem ostali samo še Evenepoel, Skjelmose in Gregoire. Ob prečkanju Cauberga je popustil še Gregoire, ki ga je ujela večja zasledovalna skupina.

Evenepoel je opravil večino dela pri narekovanju ritma tudi prek Cauberga. Potem pa je sledil sprint za zmago. Evenepoel je bil prepričljivo močnejši. “Veliko mi pomeni. Za mano je zelo dober april, a zmagati je vedno nekaj posebnega. Kot sem že dejal, ta dirka mi je zelo všeč. Ima veliko kratkih, težkih vzponov in tudi letos smo dirko odprli na podobnem mestu kot lani. Bil sem samozavesten in v zaključku sem se počutil veliko bolje kot lani. Mislim, da se je videlo, da sem prihranil veliko več energije za sprint,” je priznal veliki zmagovalec.

Pohvalil je še klubske kolege za vso pomoč. Nenazadnje je vlogo zadnjega pomočnika ob vstopu v zadnjih 50 kilometrov odlično opravil tudi Jan Tratnik. Skjelmose se je moral po lanski zmagi tokrat sprijazniti z drugim mestom: “Zadovoljen sem. Remco je bil brez dvoma najmočnejši, tako kot je bil tudi lani. A lani sem imel nekaj sreče, tokrat pa me je premagal z močnimi nogami. Bil sem na meji in resnično sem mislil, da se me bo otresel na vzponih. Naredil sem vse, kar sem lahko. Zadovoljen sem lahko z drugim mestom.”

Prva zasledovalna skupina je zaostala za 1:59. Sprint za tretje mesto pa je dobil Benoit Cosnefroy. Sledili so Romain Gregoire, Emiel Verstrynge, Mauri Vansevenant, Alberto Withen Philipsen, Ewen Costiou in na desetem mestu Marco Frigo. Gal Glivar je bil 18. Na cilj je prišel v skupini, ki je zaostala za 2:55 in se je borila za 13. mesto. Matej Mohorič je bil 60., Jan Tratnik pa 89. Prvi trije na odru za nagrado prejmejo tudi pivo, ki pa ga niso spili. V prihodnjih dneh jih vse čakata še dve pomembni dirki - Valonska puščica in Liege-Bastogne-Liege.