Andy Schleck: Kolesarstvo že pogrešam ... na obzorju avtobiografija?

Zmagovalec klasike Liege-Bastogne-Liege in po odločitvi za »zeleno mizo « zmagovalec dirke po Franciji 2010 Andy Schleck, ki se je v zadnjih letih ukvarjal predvsem s padci in poškodbami, je konec letošnje sezone sporočil, da končuje kariero. Pa čeprav ima zgolj 29 let. Poškodba kolena, ki jo je staknil ob padcu v prvih dneh dirke po Franciji je bila prehuda.

Ker bi, če bi nadaljeval kariero, s kolenom lahko imel težave tudi po karieri, se je raje odločil, da kolo predčasno obesi na klin. »Zdravniki so mi dejali, da bi do 35 leta potreboval novo koleno. To me je prestrašilo. To sem povedal že na novinarski konferenci, ko sem sporočil, da končujem kariero. Zdaj pa vse skupaj že pogrešam, « je za luksemburški La Quotidien dejal Andy Schleck. Mlajši izmed bratov Schleck – Frank ostaja v moštvu Trek – je še dodal:

»Da. Pogrešam ga. Tega ne skrivam. V tem trenutku Frank trenira z ekipo, tako da je meni še težje. Vendar ostajam aktiven in ne sedim na kavču. V življenju lahko počneš veliko stvari. Kakšen mesec sem bil na tleh. Zares na tleh. Vendar sem se prebudil. Zaenkrat še ne delam, a sem precej bolj zaposlen kot prej. Poskušam si sestaviti program za naslednje leto. Sem srečen in zelo motiviran za naslednjo službo. Ne sprašujte me še, kaj bom počel. Tega zaenkrat še ne smem razkriti. «

Za La Quotidien je še priznal, da je kljub aktivnemu življenju – tudi fitnes za krepitev kolena redno obiskuje – pridobil štiri ali pet kilogramov. Na kolo pa se še ni podal. Zato pa razmišlja tudi o avtobiografiji, ki pa bi bila morda nekoliko drugačna od nekaterih drugih: »Moja knjiga ne bo taka, kot kakšne, ki jih kdaj berem in v praktično vsakem poglavju govorijo o dopingu. Z ljudmi bi rad delil samo lepe trenutke, ki sem jih doživel v kolesarstvu. Rad bi priklical smeh, ki smo ga delili s prijatelji, kot sta Jens Voigt in Stuart O'Grady. S celotno skupino. Zakaj bi omenjal slabe stvari? Mislim, da je kolesarstvo lepo. Če bom napisal knjigo, potem hočem, da so noter lepe stvari, ne dopinške zgodbe. Knjiga bi bila drugačna, kot večina knjig upokojenih kolesarjev. «