Armstrong za cyclingnews.com: "Sem odrasel človek, drugih nočem obtoževati!"

V intervjuju je Armstrong pojasnil, zakaj ob priznanju v pogovoru z Oprah Winfrey ni izdal imen vpletenih ljudi: »Nikogar nisem ščitil. Tam sem govoril o sebi, mojih izkušnjah in mojih napakah. O nikomer drugem. Vem, da je to v nasprotju s tem, čemur smo bili priča v zadnjih letih. Vendar me zanima samo to, da se odkupim za svoje napake. Sem odrasel človek in drugih nočem obtoževati. «

Armstrong je v nadaljevanju še pohvalil idejo o uvedbi nove skupine v boju proti dopingu, ki bi pričam v zameno za podatke odpustila giljufanje: »To ni samo najboljši način. To je edina pot. Čeprav sem zdaj jaz v središču pozornosti, v tem primeru ne gre za enega moža, enega športnega direktorja. Gre za kolesarstvo, in če smo pošteni, gre za vse vzdržljivostne športe. Javno linčanje ene osebe ali ekipe problema ne bo rešilo. «

Armstrong se je obenem obregnil ob tiste, ki so pričali proti njemu. Tudi oni so imeli svoje interese, da so se odločili za tako potezo. Obenem je na vprašanje, če si želi, da bi mu zmanjšali kazen, dodal: »To je nepomembno. Pomembno je, da bi z vsemi ravnali enako in pošteno. Vsi smo naredili to zmešnjavo. Zdaj jo popravimo. A vsi moramo biti enako kaznovani. « Odzval se je tudi na besede predsednika Ameriške protidopinške agencije Travisa Tygarta, da je priznal jemanje nedovoljenih sredstev samo zato, da bi mu znižali kazen.

»To je bil njegov trik, da me je prikazal kot egoista. Ko sva se sestala, sem mu rekel .Seveda bi rad tekmoval. Sam sem tekmovalec. Ampak. Šlo je bolj za enkopravnost in poštenost. Pustiti nekomu, da je lahko oddirkal celotno sezono in mu potem dati manjšo kazen, v primerjavi z dosmrtno kaznijo ni pravično. Tu ne gre za to, da bi očistili kolesarstvo. Tu je šlo za to, da so dobili določeno osebo. «

Armstrong je predsednika Mednarodne kolesarske zveze Pata McQuaida še označil za patetičnega človeka, ki zna posrkbeti zase. Obenem pa je podal tudi svoje mnenje glede giljufanja v kolesarstvu. »Moja generacija ni bila nič drugačna od drugih. 'Pomoč' se je skozi leta razvijala, vendar dejstvo ostaja. Ta šport je prekleto težak. Tour je bil kot oder in zelo vsak je iskal prednost. Od skakanja na vlak pred stotimi leti do uporabe epa danes. Nobena generacija ni bila čista. Ne Merckxova, ne Hinaultova, ne LeMondova, ne Coppijeva, ne Gimondijeva, ne Indurainova, ne Anquetilova, ne Bartalijeva in ne moja. «