Škoda bi bilo, če se ne bi spustili v oazo, ki smo jo med zajtrkom opazovali s terase hotela. V mesto Tinghir smo se spustili po glavni cesti, spodaj pa nas je ves čas spremljala zelena preproga ob reki Todri. V mestu smo si privoščili torte, vrnili pa smo se skozi oazo.
Vadba mobilnosti
Med namakalnimi kanali in po nasipih vodi labirint poti in brez navigacijske naprave se je kaj lahko izgubiti in končati v slepih poteh. Povsem drugače je na skalnih, kot poper suhih pobočjih nad dolino, kamor smo zavili, da bi si zeleno preprogo še enkrat ogledali z vrha. Čeprav bi bilo prijetneje živeti v senci palm, ljudje izkoristijo vsak centimeter tega dragocenega sveta za obdelovalne površine. Tereni med njimi so odlični tudi za kolesarjenje, če seveda veste, kaj počnete. Navsezadnje je bilo oaze še prehitro konec in v hotelu je števec pokazal skoraj okroglih 30 kilometrov.
Četverica najpogumnejših nas je zvečer skočila še v hamam, kjer smo si za slabih šest evrov privoščili celovito storitev z drgnjenjem kožne povrhnjice in masažo, ki se je izkazala za neke vrste vadbo mobilnosti s pomočjo druge osebe, seveda moškega spola. Toplo priporočam pravi hamam, ne turističnega, le predsodke do druženja z moškimi in ležanja na keramičnih ploščicah morate pustiti pred vrati in se prepustiti užitkom v … no, pravi moški družbi.
nazaj na vrh
