Belgijska in nizozemska premoč na belih cestah v Italiji

Pa je vendarle napočil čas za začetek nadaljevanja sezone 2020. Po prisilnem premoru, in potem ko so po Evropi že uspeli izpeljati nekatere dirke v nižjih kategorijah, je zdaj na vrsto prišla tudi World Tour dirka, oziroma kar dve v enem dnevu. Govorimo o dirki Strade Bianche, ki jo zaznamujejo makadamski odseki. Zato ji tudi rečejo “Strade bianche” oziroma “bele ceste”.

Annemiek Van Vleuten do zmage
Najprej je bila na sporedu ženska različica. Kolesarke - na startu se jih je zbralo 122 - so morale premagati 136 kilometrov. Od tega je bilo osem makadamskih odsekov v skupni dolžini 31,6 km. Na startu je bila tudi Eugenija Bujak.

V prvem delu dirke je bilo veliko napadov, a šele po 50 kilometrih je prišlo do pobega 11 kolesark. Kmalu je ubežnice napadla Mavi Garcia, ki si je privozila več kot pet minut prednosti. V zaključku pa so Španki vidno pohajale moči in iz ozadja se je v lov za njo podala trenutno najboljša kolesarka sveta Annemiek Van Vleuten. Pred zadnjim makadamskim odsekom Le Tolfe je zaostajala za 1:35.

Preostale pa ji niso mogle več slediti. Nizozemka je Španko ujela in skupaj sta prišli do vznožja zaključnega klanca. V zadnjem kilometru pa je bila Van Vleutnova premočna, tako da se je lahko veselila druge zmage zapored na tej dirki, obenem pa že četrte po začetku nadaljevanja sezone. Letos je nastopila na petih dirkah in vseh pet je tudi dobila.

Garcia je z 22 sekundami zaostanka zasedla drugo mesto, do tretjega pa je po napadu deset kilometrov pred ciljem prišla Leah Thomas. Zaostala je za 1:53. Sledile so Anna Van der Breggen, Elisa Longo Borghini, Marianne Vos … Eugenija Bujak je z zaostankom 6:02 zasedla 13. mesto. “Pravzaprav sem mislila, da je dirka odločena, in da bo Garcia zmagala. Res je dobra kolesarka in morala sem voziti na polno,” je dejala Van Vleutnova.

Wout Van Aert na zadnjem vzponu razred zase
Siena je gostila start in cilj tudi moške dirke. Ta je bila dolga 184 kilometrov, pred kolesarji pa je bilo tudi 11 makadamskih odsekov. Dodatno težavo je povročala tudi vročina, saj je bilo kar 36 stopinj celzija.

Poleg številnih zvezdnikov in praktično vseh mojstrov za enodnevne dirke so bili na startu tudi Tadej Pogačar, Matej Mohorič, Jan Polanc, Jan Tratnik, Grega Bole in Domen Novak. Po prvih 20 kilometrih je prišlo do prvega pravega pobega, medtem ko je v glavnini veliko dela opravila Astana, ki je pripravljal teren za Jakoba Fuglsanga, lani drugega na tej dirki. Pobega je bilo konec dobrih sto kilometrov pred ciljem.

Alaphilippe in Van der Poel sta dobila defekt, Nibali pa je padel. 55 kilometrov pred ciljem pa je prišlo do večje selekcije. Na odseku Monte Sante Marie je napadel Simon Clarke, za njim pa so se podali Jakob Fuglsang, Wout Van Aert, Davide Formolo, Maximilian Schachmann, Alberto Bettiol, Greg Van Avermaet in Michael Gogl. 40 kilometrov pred ciljem je imela ta skupina že več kot dve minut prednosti pred najbližjimi zasledovalci.



Hitro je postalo jasno, da jih ubežnikov iz ozadja nihče več ne more ujeti. V ospredju je sledil napad Shachmanna, sledil pa mu je Van Aert. Šele na Colle Pinzuto so ju uspeli ujeti Fuglsang, Bettiol in Formolo, medtem ko je odpadel Van Avermaet. Van Aert pa je potrpežljivo čakal na zadnji makadamski odsek El Tolfe. Na 18-odstotnem vzponu je 12 kilometrov pred ciljem ostro pospešil. V lov sta se lahko podala samo še Schachmann in Formolo

A Belgijca, sicer mojstra za ciklokros nista mogla ujeti. Seveda je vse čakal še zaključni vzpon v Sieni do cilja na Piazza del Campo. Tudi tega je Van Aert premagal brez težav. Formolo je z zaostankom pol minute zasedel drugo mesto, Schachmann pa z dodatnima dvema sekundama zaostanka tretje. Sledili so Bettiol, Fuglsang, Zdenek Štybar, Brent Bookwalter, Greg Van Avermaet … Odlično se je z izkušenimi kolesarji za podobne dirke boril Tadej Pogačar.

Zaostal je za dobrih deset minut in zasedel 13. mesto. Matej Mohorič je bil 19. “To je bil dolg, trpljenja poln dan. Vročina nas je izčrpavala, a sem bil resnično pozoren na hidracijo. Na koncu mi je ostalo še nekaj moči. Že pred dvema letoma sem se zaljubil v to dirko in postavil sem si cilj, da jo enkrat dobil. Pri 25 letih mi je že uspelo, tako da sem res vesel,” je dejal kolesar Jumba Visme, ki je bil tako lani kot predlani tretji.