Belgijska klasika Pedersenu, Brajkovič osmi v Italiji

Belgijski spektakel
V Belgiji so izpeljali 232 kilometrov dolgo enodnevno klasiko, ki sicer ne spada med izbrane monumente, a vsekakor spada med nadvse prestižne preizkušnje. Govorimo o dirki Gent-Wevelgem.

Tu na uspeh upajo številni sprinterji, predvsem pa mojstri za enodnevne dirke, kot je ta, pa dirka po Flandriji, Pariz-Roubaix in podobne. Tudi tokrat se je na startu zbrala izbrana druščina kolesarjev, mojstrov za “belgijske” klasike. Med njimi je bil Luka Mezgec. Med drugim morajo kolesarji na poti od Ypresa do Wevelgema trikrat čez tlakovani vzpon Kemmelberg.

Po številnih poskusih se je izoblikovala skupina ubežnikov, med katerimi je bil tudi Mark Cavendish. Po 140 kilometrih so si privozili dobrih sedem minut prednosti, a večjih možnosti za uspeh niso imeli. Pravo dirkanje se je začelo 70 kilometrov pred ciljem, ko so tudi nekateri favoriti že pričeli z napadi. Med njimi je bil Mathieu Van der Poel.

Prav slednji je poskrbel za veliko selekcijo. Njegov veliki tekmec Wout Van Aert pa je zaostal in moral trdo garati, da je spet ujel priključek z vodilnimi. V prvi skupini je kmalu bilo vsega dobrih 30 kolesarjev. Sledili so novi napadi. In spet nova ubežna skupina z Madsom Pedersenom, pa Sepom Vanmarckejem … Ob zadnjem prečkanju Kemmelberga so se tej skupini le redki dobrih 30 kilometrov pred ciljem uspeli priključiti.

Po novih napadih je prišlo do številnih sprememb. Slaba dva kilometra pred ciljem pa odločilni napad. Trentin, Bettiol in Senechal so napadli. Do njih pa se je preselil še Mads Pedersen, medtem ko so preostali pričeli taktizirati. Predvsem Van der Poel in Van Aert - konkurenta s ciklokrosa - sta izničevala napade drug drugega. V ospredju je sledil dolg sprint in nekdanji svetovni prvak Pedersen je v takih zaključkih izjemen.

Tudi tokrat je bil. Veselil se je zanesljive zmage. Drugi je bil Florian Senechal, tretji pa Matteo Trentin. Sledila sta Alberto Bettiol in Stefan Kung. Potem pa so postopoma ostali kolesarji v manjših skupinah ali posamezno prihajali na cilj: Degenkolb, Lampaert, Van Aert, Van der Poel, Teuns, Asgreen, Rowe … Luka Mezgec je bil 65. Dirko je končal v največji skupini, ki je zoastala za dobrih šest minut.

Konec Furlanije
S četrto etapo se je končala dirka druge kategoriji po Furlaniji. Na tej dirki so nastopala kar tri slovenska moštva: Adria Mobil, Ljubljana Gusto Santic in KK Kranj. Še najboljšo etapno uvrstitev je dosegel Tilen Finkšt v drugi etapi. Zasedel je četrto mesto.

V kraljevski etapi je bil najboljši izmed Slovencev Jani Brajkovič na šestem mestu. Zadnjo etapo pa sta zaznamovala dež in mraz. Organizatorji so etapo skrajšali s 175 kilometrov na nekaj manj kot 150. Trasa od Percota do Martignacaa je bila nadvse razgibana in jasno je bilo, da bo tudi zaradi vremenskih razmer. Majico vodilnega v skupnem seštevku je branil Andreas Leknessund, ki je imel z ekipo Uno-X vse pod nadzorom.

Končna zmaga na zahtevni trasi ni bila vprašljiva. Zato pa smo iskali etapnega zmagovalca. Na koncu je imel največ moči Pawel Bernas. Poljak je v zaključku bežal skupina s Harryjem Sweenyjem in ga potem premagal v sprintu. Prva zasledovalna skupina, v kateri je bilo dobrih 40 kolesarjev je zaostala za 44 sekund. V tej skupini so bili tudi najboljši v skupnem seštevku, ni pa bilo nobenega Slovenca.

Najboljši je bil tokrat Nik Čemažar iz KK Kranj, ki je z zaostankom 58 sekund zasedel 26. mesto. Takoj za njim je ciljno črto prečkal David Per. V tej skupini so bili še Uroš repše, Martin Lavrič in Jaka Primožič. Jani Brajkovič je etapo končal z 1:36 zaostanka, tako da je v skupnem seštevku s šestega padel na osmo mesto. Za Leknessudnom je zaostal za 3:38. Drugi je bil Alexis Guerin, tretji Roger Adria. Sledili so Maxim Van Gils, Urko Berrade, Szymon Tracz in Tobias Bayer.