Benjamin Hill. V 3. etapi bo po zaslugi odbitnih sekund na letečih ciljih kolesaril kot vodilni v skupnem seštevku dirke po Sloveniji. Kaj je po za vse presenetljivem vodstvu povedal? Tu je intervju.
Kdaj se je rodila ta ideja, da bi lahko danes prevzeli zeleno majico?
Še pred začetkom dirke smo se hecali, da je to v teoriji celo mogoče narediti. Do sinoči pa o tem resno nismo razmišljali. Potem pa smo se usedli in se pogovorili, kaj bi lahko dosegli. Če bi se vse izšlo, če bi mi uspelo sodelovati v pobegu, če bi dobil leteče cilje, če bi prišel na cilj z glavnino, in če bi v ospredju v sprintu potem bili pravi kolesarji, potem je obstajala teoretična možnost za osvojitev zelene majice. Rekli smo si, zakaj pa ne. Poskusili smo in napadli. Uspelo nam je. Pravi čudež.
Kdaj ste zares vedeli, da vam lahko uspe?
Sinoči. Ko sem se pridružil pobegu sem si rekel. V igri sem. Potem mi je uspevalo na letečih ciljih, a govoril sem si, da moram dobiti čim več odbitnih sekund. Po zadnjem letečem cilju sem vedel, da imam tri sekunde prednosti. Vedel sem, da mi lahko majico vzamejo, če bosta natančno določena dva kolesarja prvi ali drugi. Moral pa sem zdržati v glavnini vse do cilja. Po zadnjem sprintu sem počakal glavnino in tako prihranil nekaj moči. Upal sem, da ne bo prišlo do kakšnega padca ali luknje. Po zadnjem sprintu sem bil kar samozavesten.
Kako težko pa se je bilo potem peljati v glavnini?
Noge sem imel že zelo utrujene. A vseeno mi ni bilo težko. Šele v zadnjih dveh kilometrih, ko je bila glavnina zares razpotegnjena in sem bil kar precej v ozadju sem upal, da ne bo šlo kaj narobe. Takrat ni bilo več vse v mojih rokah. Preprosto sem držal, kolikor sem le mogel.
Na koncu smo dolgo čakali na razglasitev, ali ste prevzeli vodstvo ali ne. Kdaj ste vi zares vedeli, da boste oblekli zeleno majico?
Skorajda prepričan sem bil, potem ko so mi takoj po cilju sporočili, kateri kolesarji so osvojili prva tri mesta. Hitro sem vse seštel in menil ,da mi je uspelo. A povsem prepričan nisem bil, vse dokler me niso poklicali na oder.
Jutri bo vse drugače, kajne?
Seveda. Nisem kolesar za zahtevnejše vzpone. Zato bomo spremenili naše cilje. V ekipi imamo Tadeja Pogačarja, ki se lahko bori za visoka mesta v skupnem seštevku. Podprli ga bomo in sam bom spet pomočnik. Morali se bomo še pogovoriti. Najbrž bomo morali prevzeti odgovornost in narekovati ritem, vendar pa menim, da nam tega ne bo treba narediti.
nazaj na vrh
