Jumbo Visma je prevzela vlogo Ineosa, Sepp Kuss pa vlogo Wouta Poelsa ali pa Michala Kwiatkowskega iz minulih sezon. Ko Američan pride na čelo skupine, ni nikomur več lahko.
Po simultanki Primoža Rogliča, ki mu je še najbližje prišel Tadej Pogačar, je razmerje moči med favoriti že nekoliko bolj vidno. Najbolj presenetljiva je kriza Ineosa, ki od Dauphineja ni dvignil svoje pripravljenosti.
Jumbo Visma je prevzela vlogo Ineosa, Sepp Kuss pa vlogo Wouta Poelsa ali pa Michala Kwiatkowskega iz minulih sezon. Ko Američan pride na čelo skupine, ni nikomur več lahko.
V zadnjih letih smo se povsem navadili na vlak Ineosa, ki diktira tempo na čelu skupine na vzponih. Letos je to vlogo prevzela Jumbo Visma, vseeno pa je presenetljivo, kako hitro se razredčijo vrste Grenadirjev, ko gre na klancih zares.
Egana Bernala kljub vsemu trenutno stanje ne skrbi preveč: »Vzpon je bil hiter, ne preveč dolg in tudi ne strm, zato mi ni bil ravno pisan na kožo. Bilo mi je težko, a sem vesel, da sem lahko ostal do konca z najboljšimi, to je bil moj cilj. Nikoli ni dobro, ko tekmeci dobivajo sekunde (Roglič je dobil 10 bonifikacijskih sekund), a bi bilo lahko slabše.«
Bernal očitno počasi prihaja v pravo formo, potrdil je, da težav z bolečinami v hrbtu nima več, a tudi še ne kaže šampionskih predstav iz lanske sezone. »Mislim, da moramo biti previdni in prepustiti pobudo tekmecem, moj cilj je, da do zadnjega tedna izgubim čim manj časa in potem na dolgih vzponih v Alpah nadoknadim, kar se bo nadoknaditi dalo. Poizkušali bomo priti čim bolj spočiti v tretji teden, vseh 21 etap šteje.«
Nekoliko razočaran je bil po zmagi ekipnega kolega tudi Tom Dumoulin, ki ni skrival, da si je želel boljše predstave. Prišel je v cilj na 11. mestu, z istim časom kot Roglič: »Enostavno nisem bil dovolj dober, visel sem na nitki in nekajkrat komaj še ostal v prvi skupini. Nisem imel pravih nog. Na Tour nisem prišel le zato, da bi preživel, moram biti boljši. Bil je fantastičen dan za ekipo, jaz pa sem si lahko rekel le »o ne, tole ne bo dobro«,« je Nizozemec povedal medijem, nato pa se je dotaknil še Rogliča: »Še v Tignesu nisem bil prepričan, da se bo pravi čas pozdravil, res se je boril, že zdaj pa je jasno, da je v vrhunski formi in pripravljen na vse. Seppu Kussu in Woutu van Aertu je naročil, da naj pohodita na vso moč in na koncu je še zmagal.«
Oglasil se je tudi Van Aert, ki je za Het Nieuwsblad pojasnil svojo vlogo v ekipi: »Ni bilo del dogovora, da toliko časa ostanem v ospredju, na klancu bi morala tempo narekovati Bennett in Kuss. Ob vznožju vzpona sem bil na čelu, preostalih iz ekipe pa ni bilo na spregled, George in Sepp imata vedno nekaj težav s položajem v skupini, zato sem ocenil, da ne bi bilo modro, da pustim Toma in Primoža sama, zato sem začel narekovati tempo.« Ne le narekovati, zdesetkal je glavnino in pustil, da sta Kuss in Roglič dokončala delo.
S takšno ekipo bo pot Zasavca proti Parizu mnogo, mnogo lažja!