Bioracer: najhitrejši dresi na svetu

Začetki podjetja segajo v sredino osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se lotili meritev in nastavljanja položaja kolesarjev, s tekstilom pa so se začeli ukvarjati leta 1989. Danes Bioracer v štirih tovarnah zaposluje kar 160 ljudi. V zadnjih letih so zasloveli tudi z medicinskimi obliži Reskin Silicone Skin, a najbolj ponosni so na drese za kolesarje, hitrostne drsalce in triatlonce. Pri izdelavi dresov se držijo reka, da je človek merilo vsega. Njihove inovacije so rezultat ogromnih vložkov v raziskave in razvoj, ki so predvsem plod dela Sama Ratajczaka, strokovnjaka na področju aerodinamike in biomehanike. Strastno razlago o aerodinamiki sproti vizualno podpira s skiciranjem.

Aerodinamika se meri v sekundah

Še preveč pogosto se pogovarjamo o tem, kateri okvir je bolj aerodinamičen ali kateri obroči so hitrejši, za aerodinamiko ultralahkih kolesarskih komponent pa smo pripravljeni plačati ogromno denarja. Tisoč evrov za morda nekaj gramov in sekund? Sam Ratajczak poudarja: »Deset odstotkov upora nastane zaradi podlage, devetdeset odstotkov pa je zračni upor. Od tega predstavlja kolo le dobrih 30 odstotkov upora, 70 odstotkov pa kolesar. To pomeni, da lahko pri aerodinamiki veliko pridobimo tudi z obleko. « Seveda nam skozi glavo najprej šineta učinkovit položaj na kolesu in aerodinamična čelada, le malokdo pa pomisli na dres. Morda se zdi, da je pri namenskih enodelnih dresih za vožnjo na čas pomembno zgolj tesno prileganje telesu, toda velik vpliv na aerodinamiko ima tudi material.

»Dirke se odločajo v stotinkah sekunde, z ustrezno aerodinamiko pa lahko v kolesarskem športu pridobimo več sekund, « je potrdil Ratajczak. Pa to velja tudi za rekreativne kolesarje? »Ne smemo podcenjevati rekreativcev, ki 25 kilometrov dolge kronometre vozijo s povprečno hitrostjo 45 km/h in več. Seveda pa je vpliv aerodinamičnih elementov pri nižjih hitrostih manjši. «

Pred službo v Bioracerju se je Ratajczak ukvarjal s precej predvidljivejšo in lažje merljivo aerodinamiko avtomobilov, o čemer pravi:

»Oblika stroja je obstojna, v kolesarstvu pa je drugače: človek se giba, vendar ne vedno na isti način, zato je oblikovanje najhitrejših dresov zahtevnejše. « Svoje uspehe gradijo ob sodelovanju z nemškim inštitutom za šport: »Od nas so zahtevali čim hitrejšo obleko, zato so nam omogočili uporabo njihove infrastrukture in tehnologije. Sodelujemo tudi z nemško reprezentanco. «

Sam Ratajczak

Znanje o aerodinamiki je prišlo v Bioracer s Samom Ratajczakom. »V naravi smo iskali bitja z aerodinamično telesno konstitucijo, ki bi nam lahko bila v pomoč pri razvoju aerodinamičnih oblačil. Nekakšna referenčna točka, ki bi se ji skušali približati, bi bil lahko pingvin, ki je v horizontalni legi najbolj aerodinamično bitje na svetu, « je povedal. »Koeficient zračnega upora je pri pingvinu 0,03, kolesarjev pa znaša okrog 22. Razlika je ogromna. « Če je pingvin aerodinamičen po naravi, pa to ne velja za človeka in Adamov kostum mu pri rezanju zraka prav nič ne pomaga. »Koža pač ni tako aerodinamična kot obleke. Lep dokaz so plavalci, ki so bili v oblekah občutno hitrejši kot v navadnih kopalkah. «

Prav zato mnogi kolesarji med vožnjo na čas tudi pri visokih temperaturah nosijo dolge rokave: »Če bi nosili kratke rokave, bi si morali roke obriti in jih premazati s posebnim sredstvom. Aerodinamiko kolesarja izboljšujemo z oblačili. «

Bioracerjevi dresi so že na pogled progasti, z rahlimi vodoravnimi črtami, če jih potipamo, pa začutimo še značilne vdolbine. »Pomislite na žogice za golf z vdolbinami – če bi bila njihova površina ravna, bi letele precej manj. A vse le ni tako preprosto: za najboljše rezultate sta pomembni velikost in razporeditev vdolbin, sicer je učinek ravno nasproten in lahko krepko vpliva na zmanjšanje hitrosti. «