BMC in Mi3= pripravili nepozaben Demo Day

Jutro se je pričelo s sprejemom gostiteljev v hotelu Arena, kavo in prigrizkom. Predolgo nismo posedali saj, so le nekaj metrov stran od nas inženirji in serviserji vneto pripravljali testna kolesa. Radovednost je tista človeška vrlina zaradi katere smo se že pred uradnim začetkom spoznali in pokramljali z BMC ekipo.

Markusa Eggimanna, nam je potešil radovednost s predstavitvijo podjetja in podrobnim opisom razvoja in filozofije njihovih koles. Brez doktorata iz psihologije je bilo jasno, da nam ne predava plačan komercialist, temveč inženir in ljubitelj kolesarstva.

Lahko smo si pogledali preseke aluminijastih in karbonskih okvirjev in komponent njihovih koles. Dobro so tudi zagovarjali stališča kdaj je smiselno uporabiti zlitine aluminija in kdaj karbonske kompozite.

S pametno razporeditvijo pravih materialov tako dosegajo kar najboljše vozne lastnosti. Na moje presenečenje tudi niso skrivali proizvodnih postopkov in v neformalnem pogovoru vedno odgovorili na še tako provokativno insajdersko vprašanje.

Po kosilu je sledila akcija - preizkus gorskih in cestnih koles. Na voljo smo imeli sledeče gorske modele:

• Fourstroke fs0 -angleško govoreči narodi poimenujejo tovrsta kolesa – čisti EURORACER. Kolo primerno za kros in maratone. 100 milimetrov hoda, učinkovito APP zadnje vzmetenje, ravo krmilo, komponente višje razreda.
• Trailfox s 120 milimetrov hoda. Model tf01 ima zadaj 140 mm, tf02 pa 120mm. Obe kolesi sta izredno odzivni in združujeta vozne lastnosti XC koles, dodatno vzmetenje pa nudi udobje tudi pri premagovanju ovir na spustu. Zahvala gre APP vzmetenju s prilagojenim Foxovim RP2 amortizerjem, ki v ProPedal načinu omogoča res hitro vzpenjanje.
• Supertrail st01 s 160 mm hoda je mora nekoliko premehak za dirkanje navkreber, se pa pokaže njegova vroča kri na prvem spustu.

Presiskusili smo lahko cestni kolesi:

• Pro machine SLC01 je čisto karbonsko tekmovalno kolo izdelano iz eastonovega CNT (carbon nanotubes) kompozita. Vsestransko kolo, ki najbolj izstopa v klancih s svojo nizko težo.
• Racemaster SLX01 kombinira kombinira aluminij kjer je zahtevana maksimalna togost in CNT karbon na delih ki so ključna za udobje med vožnjo. Nekoliko težji okvir bodo zaradi njegove togosti in učinkovitega prenosa sil v gibanje cenili šprinterji in močnejši kolesarji.

Kosilo, je bilo, navkljub gurmanski ponudbi, hitro polnjenje energijskih rezerv. Kdo pa bo zgubljal čas s sedenjem na stolu, če ga le nekaj metrov stran čaka 6 različnih koles. S polnimi trebuhi dobre hrane in polnimi glavami tehničnih podrobnosti smo tako končo pričakali trenutek resnice.Oblekli smo svoje kolesarske cunje, nataknili čelade, se zagrebli za kolesa.

Z nastavitvami kolesa se nam ni bilo potrebno obremenjevati, saj so nam vse nastavili serviserji. Koles do sedaj še nisem videl v živo, v spominu pa sem jih imel označena kot kolesa višjega cenovnega razreda. Trije dotiki kolesa hitro upravičijo višjo ceno. Vse cevi aluminijastih koles so hidroformirane za kar najboljše razmerje med togostjo in težo. Sledil je drugi pomislek – v živo so videti veliko lepša kot na slikah – skrajni čas da začnem obračati pedala! Strukture karbonski vlaken ni moč videti, jo je pa moč občutiti ob prvem resnejšem potisku pedal.

Označeno smo imeli kratko progo po brezpotjih kjer smo lahko hitro preizkusili kolo, se vrnili v bazo in odpeljali krog z naslednjim kolesom. S trto posajeni hribčki, vzpon na Pohorje in občasni sunki vetra pa so nudili preskus cestnih koles v vseh situacijah.

Kaj je najlepše pri tovrstnem preskušanju koles? Le težko lahko tako intenzivno v tako kratkem času preizkusiš različne modele koles in vpliv komponent na vozne lastnosti istega modela. Tako so noge in spomin še sveži in primerjava veliko bolj objektivna.

Sam sem bil najbolj navdušen nad vsestranskostjo Trailfoxa in odzivnostjo Racemasterja. Več o kolesih in tehnologiji, ki ju dela tako posebna pa boste lahko prebrali v naslednji številki revije bicikel. Preskušanje naj bi se zaključilo ob 18-ti uri, vendar imam občutek- da smo vsi v preveliki vnemi nekoliko pretiravali, in smo omagali že kako urico prej. Mi3= so se izkazali kot odlični organizatorji. Če bi v tem trenutku pospravili koelsa in se odpravili domov bi deževale pohlvae. A se še nismo poslovili.

Švicarji so nam za konec dneva pripravili še tematski večer z prijetno ambientalno glasbo in nas pogostili s svojo tradicionalno jedjo – Rachlet s kuhanim krompirjem, kislimi kumaricami in mlado čebulo. Švicarska kolesa kolesa, glasba in hrana. Še dobro, da smo imeli zlato rumeni napoj iz okoliških gričkov, ki nas je prijetno opominjal, da smo še vedno v Sloveniji.

Uroš Š, Foto: Rok Lah