»V tem trenutku bi v mojih očeh pomenila več ta zmaga kot zmaga na Touru. To ne pomeni, da Tour ni bil izjemen dosežek, saj je bil. Vendar pa bi tukaj bolj užival, saj gre za enodnevno dirko, ki jo je konec po šestih urah. Zame je to bila vedno praviljčna zgodba o Roubaixu. Ko končaš in veš, da je za tabo dobra dirka, potem celo pozabiš, kako težko je bilo, « je le nekaj dni pred dirko dejal Bradley Wiggins.
Britanec, ki je sprva največje uspehe – tudi olimpijske medalje – dosegal na velodromu, je po vrnitvi na cesto dosegel nekaj izjemnih uspehov. Dobil je Tour de France, zmagal na več krajših etapnih dirkah (Criterium Dauphine, Pariz-Nica, Romandija) in postal tako olimpijski kot svetovni prvak v vožnji na čas. Pred vrnitvijo na velodrom si je zdaj zastavil še zadnji cilj na cesti. Dobiti hoče znameniti Pariz-Roubaix in se 12. aprila posloviti.
Vse do lanskega leta se je tej dirki odpovedoval, saj se je vedno pripravljal na Tour de France. Lani pa se je vrnil na tlakovane odseke in se takoj uvrstil med deseterico, na deveto mesto. »Vsi pravijo. 'Oh, ti lahko dobiš Roubaix in poskrbiš za pravljični konec.' Vendar pa ne bo tako lahko. Vse bi dal, da bi bil letos pred odsekom Arbre v istem položaju kot lani. Če sem odkrit, bi to bilo zame že dovolj. Seveda bi rad zmagal in tu nisem, da bi se sprijaznil z devetim mestom, « je še povedal Wiggins.
Če bi mu uspelo zmagati, bi podrl kar nekaj mejnikov. Potem, ko je postal prvi Britanec, ki je dobil Tour de France, lahko zdaj postane prvi Britanec z zmago na klasiki Pariz-Roubaix. Še najbližje zmagi sta bila Barry Hoban leta 1972 in Roger Hammond leta 2004. Oba sta ciljno črto na velodromu v Roubaixu prečkala kot tretja. Wiggins bi postal tudi prvi kolesar z zmago na Roubaixu, ki bi predtem dobil tritedensko dirko, ki bi imel olimpijsko zlato medaljo in mavrično majico svetovnega prvaka.