Ko so se leta 2010 pripravljali na njegovo ponovno vstajenje, so se znašli pred težko nalogo izdelave kolesa, ki bo združilo plezanje v višave in širok nasmešek s tehnologijami, ki jih razvajen kolesar potrebuje ob povratku v dolino. Jekyll je po njihovih besedah kar nova kategorija "čezgorskih" koles.
Overmountain je Cannondalov koncept koles, ki ga nas spominja na viktorijansko zgodbo doktorja Jekylla in gospoda Hyda. Dušo razdvojene osebnosti predstavlja zadnji amortizer, ki ponuja dva načina delovanja. Z zaporo ene izmed komor zmanjšamo hod na 90 milimetrov, dvignemo zadnji del in premaknemo težišče proti krmilu. Z odprtjem se pokaže divja stran kolesa: dobimo uporabnih 15 centimetrov hoda, podrto geometrijo in nižjo lego gonilne osi za večjo stabilnost. Kako divjo? Tolikšno, da imamo ob premiku ročice na krmilu občutek, da smo zamenjali kolo. Allmountain je danes že tako širok pojem, da ga nihče ne zna dobro opredeliti in obsega kolesa od 120 pa do spustaško usmerjenih 160 milimetrov hoda. Jekyll pa s svojo prilagodljivostjo zajame obe skrajnosti.
Cannondalovsko tog okvir in unikatno vzmetenje
Srce kolesa sestavlja aluminijast ali na tem mestu predstavljen karbonski okvir. Dopolnjuje ga unikaten Foxov DYAD amortizer. Ko primemo v roke karbonsko kolo, pričakujemo nekaj lahkega, Jekyll pa nas preseneti z večjo težo kot nekatera podobna, rahitična aluminijasta kolesa. A naj vas teža ne odvrne. Okvir je namenjen agresivni vožnji in kolesarjem, ki na spustu namesto najlažjih linij izbirajo tiste, ki ponudijo več zabave. Ima doživljenjsko garancijo in togost, ki je v tem razredu nismo vajeni. Poleg zadovoljstva pri mučnem krivljenju pedal dodatna togost močno izboljša občutek in vodljivost kolesa na spustih, kar je vsekakor vredno dodatnih gramov.
Za togost skrbijo široke cevi in ležaji, ki so vpeti na 15-milimetrsko votlo os. Ob zadnjem kolesu so za povrh dvojni industrijski ležaji, ki dokončno preprečijo vsakršno opletanje in zvijanje kolesa. Možnost za zvijanje ostane samo še v obročnikih, česar tudi niso dopustili in so jih opremili s parom močnih koles. Perfekcionisti so tudi pri izbiri materialov. Zaradi povezanosti z vojaško balistično tehnologijo imenujejo svoj kompozit BalisTec. Uporabljajo močne smole, odporne na večkratne deformacije. Osnovni skelet okvirja izdelajo iz karbonskih vlaken, ki bolje prenašajo udarce in deformacije, krhka visoko- in ultravisokomodularna vlakna, priljubljena pri cestnih kolesih, pa uporabljajo na skritih in varnih mestih za povečanje togosti.
Amortizer DYAD je izdelan v tesnem sodelovanju Cannondala in Foxa. Njegovo delovanje je obrnjeno in se ob obremenitvi ne krči, ampak širi. Podobnosti s Scottovimi Geniusi ne moremo ravno spregledati. Vodja razvoja Peter Denk je nekoč delal pri omenjenem podjetju in zagotovo je s sabo prinesel tudi svojo vizijo gorskih koles.
Amortizer uporablja dve ločeni zračni komori, vsako s svojo kompresijo in možnostjo nastavljanja hitrosti povratka (rebound). Skupna pa sta negativna komora (linearnost in preprečevanje "trdega povratka" ob razbremenitvi amortizerja) in seveda le en glavni bat. Pri nastavitvi "flow" sta obe komori združeni, kar naredi vzmetenje ravno prav progresivno, da nudi občutek mehkobe v srednjem delu hoda, zaključek pa je prihranjen za spopadanje s skoki in hitro vožnjo čez utrjene sipine. Nastavitev "elevate" (dvignjeno) pa zapre eno od komor, kar zmanjša posed in razpoložljivi hod.
Najmanj dve različni kolesi v enem
Zaprto zadnje vzmetenje dvigne gonilno os, kar nas med poganjanjem odreši zatikanja ob visokih kamnih in koreninah. Kot sedežne cevi je strmejši, kar nas postavi višje nad pedala in omogoča večji prenos moči. Pokončen kot vilic je na vzponih zaradi lažjega nadzora smeri vožnje več kot dobrodošel. Prednje vzmetenje je prav tako v domeni Foxa. Vilici TALAS lahko med vožnjo spreminjamo hod od 120 do 150 milimetrov. Teoretično imamo torej na voljo kar štiri različne kombinacije, vendar se med preizkušanjem hod na prednjem delu ni pogosto zmanjševal. Z izjemo dolgih, strmih makadamskih klancev je bilo bolje pustiti vilice na 15 centimetrih in ohraniti pedala višje nad tlemi. Bolj se je ob vsej togosti šasije porajalo vprašanje, kje je še sploh mogoče povečati togost kolesa. Slab kilogram težje 36-milimetrske prednje vilice bi ga že spremenile v zver za enduro dirke in kolesarske parke...
Spuščanje s kolesom je poslastica. Pritisk ročice na krmilu odpre obe komori amortizerja in v trenutku se obnašanje kolesa spremeni. Ko spustimo še sedežno oporo in dobimo potreben manevrski prostor, postane kolo vodljiva igračka. Dvoličnost kolesa smiselno dopolni tudi potopna sedežna opora, ki nam omogoča popolno prilagajanje kolesa brez ustavljanja. Togost okvirja in koles ga naredi poslušnega in izbira smeri ne predstavlja ovire. Plašči Hans Dampf se najbolje znajdejo v suhih pogojih in dobro prenesejo tudi vožnje po ostrih skalah. V mokrih razmerah se čistijo nekoliko prepočasi, kar dodatno poslabša oprijem.
Če se raje vozite navzdol, boste pogrešali širše krmilo (trenutno je široko 680 milimetrov) in krajšo oporo, ki bi naredila spuste manj nervozne. Pri nadgradnjah ne spreglejte premera krmilne cevi, ki je 1,5 palca. Kot nekoliko težji kolesar bi si želel večje zavorne moči, ki bi jo enostavno pridobil z nakupom večjih diskov. Amortizer ima napisane priporočene nastavitve glede na težo voznika, ki pa smo jih v praksi nekoliko znižali in hkrati nastavili precej hitrejšo povratno hitrost, saj je drugače vzmetenje na koreninastih odsekih prehitro potonilo.
Preizkušeno kolo je bilo opremljeno s potopno sedežno oporo RS Reverb, ki je več kot dobrodošlo dopolnilo za neprekinjeno zabavo na razgibanem terenu. Toplo vam priporočamo, da ne odlašate in jo kupite kar skupaj s kolesom.
Pred nastavitvijo vzmetenja je treba prebrati priložena navodila in uporabiti zmogljivo tlačilko za amortizer (to vam Cannondale podari pri nakupu kolesa). Vložen čas v nastavljanje pa se obrestuje v gladki vožnji navzdol in poganjanju pedal brez občutka izgubljanja energije.
Cannondale je z Jekyllom in Claymorom predstavil platfromo z velikim potencialom. Za razliko od vilic z nastavljivim hodom ima "elevate" nastavitev veliko prednost: med vožnjo se s pedali ne zatikamo v kamne in korenine. Če pa na vzponu spustimo še prednje vilice, razbremenimo hrbet in veliko lažje vozimo navkreber. Na vrhu pa s premikom treh ročic spremenimo karakter kolesa. Ko se znajdemo na razgibanem terenu, pa lahko prilagajamo kolo, ne da bi spustili krmilo iz rok. Bi si želeli več?
Čalanek je bil objavljen v Reviji bicikel 6-2012
nazaj na vrh
