Chris Froome: Ne bom rekel, da je bil najtežji Tour ...

O legendah, ki se jim bliža po številu zmag
Velika čast je, da me sploh omenjate ob največjih kolesarjih dirke po Franciji. Vsekakor pa sem dobil potrditev, kako težko je dobiti recimo pet Tourov. Iz leta v leto vsekakor ni lažje. Letos je bilo še najbolj tesno, odkar se na Tourih borim za zmago.

O končni zmagi brez etapnega uspeha
Glede na letošnjo traso, se nisem mogel osredotočiti zgolj na en dan, ko bi lahko naredil veliko razliko in dobil tudi etapo. Šlo je za to, da sem poskušal v vsaki etapi kaj pridobiti, obenem pa v nobeni izgubiti preveč. Resda sem v Pirenejih trpel in v etapi do Peyragudesa izgubil 25 sekund, vendar sem vesel, da ni bilo več. Če imaš slab dan v gorah, lahko izgubiš več minut. To je bila prava tritedenska dirka.

O primerjavi z ostalimi tremi zmagami
Že ko sem prvič zmagal, je to bilo neverjetno. Potem pa sem se vrnil in poskusil znova. Ko mi je uspelo zmagati drugič, je bil to še večji uspeh. Lani mi je uspelo dirko dobiti drugič zapored. To me je gnalo naprej. Nikoli nisem niti sanjal, da bi lahko bil na vrhu, kaj šele, da bi se približeveval kolesarjem, kot so Merckx, Anquetil, Indurain, Hinault. Neverjetno je biti v tem položaju.

O tem, če je to bil najtežji Tour
Vse do prečkanja ciljne črte v Marseillu nisem bil prepričan v zmago. Še zjutraj nisem vedel, kaj bi se lahko zgodilo. Takoj, ko sem šel na progo, pa sem se razveselil, saj so se noge dobro vrtele. Vedel sem, da lahko pritisnem, in da nimam slabega dneva. Vsak Tour je zahteven. Ne bom rekel, da je bil ta najtežji. Vsako leto, vedno boš trpel. Bil je pa najbolj tesen.

O tem, kako je v otroštvu spremljal kolesarstvo
Nisem nekdo, ki bi izbiral idole, da bi si želel postati podoben nekomu. Vsi se strinjajo, da imam svoj način dela, imam svoj način dirkanja. Vsi pa vedo, da ko se za nekaj odločim to poskušam uresničiti. Sem pa že povedal, da zelo cenim nekdanje šampione, saj vidim, kako težko je dirko dobiti. Kaj šele petkrat. Poleg tega sem v kolesarski svet vstopil kar pozno in v otroštvu nisem spremljal Toura. Prvi spomini, ki jih imam, kar se Toura tiče, so, kako je Armstrong dirkal proti Bassu. Nikoli nisem spremljal Induraina ali Merckxa.

O najboljšem trenutku na Touru
Najbrž je to kar prihod na stadion na kronometru. Ko sem se približal Bardetu, sem vedel, da moram samo še zadnja dva ovinka izpeljati in bo Tour moj. Veliko pa je bilo vzponov in padcev. Ni šlo zgolj za eno samo etapo, ampak resnično za tritedensko dirko. Moral sem biti konstanten in učinkovit.

O krizi na Peyragudesu
Čutil sem, da nisem pravi. Če zdaj pomislim, najbrž nisem dovolj jedel. Vsekakor sem šel v rdeče in mi je zmanjkalo energije.

O bogatih ekipah in premoči
Ne vem, kako je v drugih športih. Ampak, uspešnejše ekipe lahko posledično kupijo boljše igralce. To je ta začaran krog. Podobno je v kolesarstvu. Moji kolegi so dokazali, da so zelo močni. Smo najboljša ekipa, Landa je za las ob tretje mesto. Tako je v profesinalnem svetu. Če je ekipa uspešna, bo nekdo še več investiral vanjo.

O žvižgih gledalcev Mislim, da je to povsem normalno, saj je bil Francoz na drugem mestu, tik za mano. Bili smo v središču Marseilla, na stadionu. Tu ne gre za zamere. Sicer pa je bila podpora na samem Touru odlična. Ljudi je bilo več, lepše je bilo kot na prejšnjih Tourih. Lahko se samo zahvalim vsem, ki so nas podpirali. To so ljudje, ki dirko naredijo posebno. To je francoska dirka. Njihova dirka, tradicija. Oni so kot otroci odraščali ob spremljanju kolesarjev. Biti del tega je neverjetno.

O spremembah v letih prevlade
Nočem razmišljati o tem, da se staram. Vsako leto se razvijam in postajam vse bolj popoln kolesar. V zadnjih letih sem izboljšal spuste, tudi taktično sem postal boljši. Še vedno postajam vse boljši.

O blestečem Aruju v prvem tednu
Aru je dobil prvi pravi preizkus. Nosil je rumeno majico in za nekaj trenutkov je bil moja največja grožnja. V tretjem tednu pa se je znašel v težavah. Sem pa prepričan, da se bova še večkrat soočila.

O odpovedi novinarskih konferenc ob prostih dnevih
To je nekaj, kar smo se odločili z ekipo. Da ne delamo velikih novinarskih konferenc v prostih dnevih. Še vedno imamo srečanje z mediji. A prosti dnevi so prosti. Namenjeni počitku. Na novinarskih konferencah pa si ravno ne spočiješ. Mislim, da mi je letos to pomagalo in sem se lahko res izklopil. Temu so ti dnevi namenjeni. Če ne, bi jim lahko rekli medijski dnevi.