Črni hribi po dolgem

Približno deset kilometrov dolg greben Črnih hribov med Dornberkom in Mirnom oziroma med Lipo in Opatjim selom je severni rob kraške planote. Najvišji vrh je Trstelj (643 m), do Cerja (343 m), kamor se greben ves čas po malem spušča, pa je nanizanih še nekaj z borovim gozdom poraščenih vrhov. Del trase vodi tudi po Poti miru na Krasu, zato med izletom vidimo več avstro-ogrskih kavern, vrhunec pa sta Fajtji hrib, kjer sta potekali tudi dve bitki med avtro-ogrskimi in italijanskimi silami (na vrhu je bila avstrijska obrambna točka), in lani dograjen Spomenik braniteljem slovenske zemlje, kjer nameravajo v prihodnje urediti
muzej.

Trstelj, najlepši kraški razglednik

Iz Lipe se usmerimo desno od cerkve in po desni strani pokopališkega obzidja zapustimo vas. S travnika že po nekaj korakih pridemo v goščo, kjer se pot strmeje vzpne po ožji stezi. Kmalu prečkamo kolovoz in nadaljujemo naravnost skozi strnjen gozd po ne preveč strmem vzponu. Po dvajsetih do petindvajsetih minutah pridemo do makadamske ceste, ki do Stjenkove koče na Trstelju vodi iz Temnice. Zavijemo desno in po sto metrih se cesta spremeni v asfaltirano. Do Stjenkove koče (610 m), kjer je bila nekoč italijanska postojanka, je še največ pet minut.

Nasproti koče s ceste zavijemo levo in po največ treh minutah iz gozdiča že pridemo na goli greben, kjer se usmerimo levo do telekomunikacijskega stolpa na Trstelju. V lepem vremenu se proti severu od zahoda proti vzhodu lepo vidi Sabotin in Sveto goro nad Solkanom, Trnovsko planoto in Nanos. V ozadju so v lepem vremenu lepo vidni Julijci, ob redkih priložnostih celo Dolomiti z Marmolado! Na južno stran se zagledamo v Tržaški zaliv in preko celega Krasa proti Istri.

Po grebenu na zahod

Pot do Cerja je ves čas odlično označena. S Trstelja se levo od stolpa (tam je tudi tabla s časi poti do posameznih vrhov) po mehki stezi spet spustimo v gozd do razpotja več poti, kjer sta tudi razpelo in klop. Prečkamo širšo pot in naravnost zagrizemo v vzpon na Stol (629 m), kjer je vpisna knjiga.

Malo naprej na levi vidimo prvo kaverno, slabše vidna pot čez kraško kamenje pa kasneje preide v strmo stezo, ki nas pripelje do makadamske ceste. Sledimo ji na desno in se spuščamo do dveh kalov, kjer se spet blago vzpnemo in po nekaj korakih zavijemo desno na ozko pešpot proti Stolovcu (563 m).

Naravnost naprej se spustimo na kolovoz in mu sledimo sto metrov do desnega ovinka, kjer nadaljujemo naravnost in ob poti vidimo nekaj kavern. Vzpnemo se čez na zemljevidih neoznačeni vrh Lesenjak, s katerega se spustimo na nekdanjo vojaško cesto, danes povsem razdrapano, kjer zavijemo desno. Spustimo se do makadamske ceste, s katere po stotih metrih zavijemo levo na Vrtavko (502 m).

Čaka nas daljši spust za slabih sto metrov višinske razlike, ki nas pripelje do asfaltirane ceste Temnica-Renče. Zavijemo levo na to cesto in že po nekaj korakih desno, spet na označeno pešpot, ki se dvigne na Renški vrh (449 m). Po spustu prečkamo cesto in se po travniku v nekaj korkaih zlagoma vzpnemo v gozdič in na Veliki vrh (463 m), kjer je še ena kaverna. Usmerimo se ostro levo in se po zaraščeni poti spustimo do kolovoza, ki ga prečkamo inse skozi gozd vzpnemo na Fajtji hrib (434 m).

Ko se spustimo, se gozd razredči in po ravni grmičasti pokrajini se napotimo do končnega cilja, ki ga zagledamo že od daleč, na desno pa se začnejo odpirati pogledi na Vipavsko dolino. Do Cerja pridemo po treh urah in pol od izhodišča v Lipi.

Vrnitev po cesti
Nazaj se lahko vrnemo po stari vojaški cesti, ki vodi med vrhovi, tako da se nam ni več treba vzpenjati na vsakega posebej in si pot nazaj časovno precej skrajšamo. S Cerja se po široki cesti spustimo do zapornice in parkirišča, kjer zavijemo levo na makadamsko cesto, ki pripelje do že prej omenjene asfaltirane ceste Temnica-Renče. Sledimo mu kakšnih sedemsto metrov in na ovinku nadaljujemo naravnost, spet po makadamski cesti. Pred Stolom si lahko pot skrajšamo in se, namesto po cesti, raje vzpnemo čez vrh.

S Trstelja se v Lipo spustimo po že znani pešpoti.