Ob prelomu desetletja ponavadi pogledujemo proti novostim in večjim spremembam, ki nas čakajo v prihodnosti, leto 2010 pa je v kolesarstvu prineslo predvsem nadaljevanje že videnega v letih pred tem. Na enodnevnih dirkah sta hude boje bila Tom Boonen in Fabian Cancellara, ki je bil nesporno prvo ime kolesarske sezone 2010, v kateri je blestel od začetka do konca.
Za ogrevanje je 186 centimetrov visoki Švicar dobil skupni seštevek na dirki po Omanu, kar je bila dobra popotnica za eno najbolj impresivnih sezon klasik v zadnjih letih. Na Milanu – Sanremu se je »Spartak« šele ogreval, 17. mesto na La Primaveri pa je le še podžgalo njegove apetite. Na generalki pred dirko po Flandriji, klasiki E3, je že končal na najvišji stopnički, visoko je dvignil roki v zrak tudi na prvo aprilsko nedeljo, ko je z dobro minuto prednosti pred Boonenom sam prečkal ciljno črto in v žep pospravil svojo prvo zmago na sloviti Ronde.
Fabian Cancellara je bil tako dober, da so mu očitali, da dirka s skritim motorjem.
S tlakovcem dopolnil sloviti dvojček Ronde - Roubaix
Cancellara se z zmago v Flandriji ni zadovoljil, odlično formo je zadržal še teden dni in dopolnil dvojček Ronde – Roubaix v isti sezoni, ki velja za sveti gral vseh specialistov za klasike. Švicar je v sezoni 2010 zmagoval tako suvereno, da so ga tekmeci obtožili, da uporablja skriti motor v kolesu, tudi v medijih polemik na to temo ni manjkalo. Spartak je svojo jezo stresel nad tekmeci na uvodni etapi dirke po Franciji, prolog v Rotterdamu je prepričljivo dobil, po prihodu v cilj pa se je močno zmagoslavno udaril po prsih. Ko so ga novinarji vprašali, kaj naj bi njegova kretnja pomenila, jim je zabrusil le: »To je edini motor, ki ga potrebujem!«
Sanjskega leta Cancellare s tem še ni bilo konec, dobil je še posamični kronometer na predzadnji dan Toura, sezono pa je sklenil s prepričljivim naslovom svetovnega prvaka v vožnji na čas v avstralskem Geelongu. V boju za mavrično majico, ki to zares sploh ni bil, je najbližjega zasledovalca Davida Millarja prehitel za kar 70 sekund. Spartak je tako na vrhu sklenil sezono, v kateri so tekmeci lahko le stopicljali v njegovi senci.

Rezultatska krivulja slovenskih kolesarjev se je začela obračati močno navzgor.
Contadorjeva zmaga je bila zaman
Najbolj zanimiv dvoboj je sezona 2010 ponudila na francoskih cestah, kjer je Alberto Contador branil zmago na Touru iz leta 2009. V Francijo Contador ni dopotoval v tisti najbolj vrhunski formi, v kateri je bil praktično nepremagljiv, na drugi strani pa je bil Andy Schleck prepričan, da je v kronometru končno dovolj napredoval, da se mimo Španca prebije na sam vrh najbolj slavne kolesarske dirke na svetu.
Schleck je na kolesu deloval precej bolj suvereno kot Contador, ki je bil v težavah, in Luksemburžan se je v 15. etapi odločil, da si z napadom zagotovi rumeno majico. Contador ni uspel slediti njegovemu ritmu, Schleck je vozil (vsaj) etapni zmagi naproti, potem pa se mu je snela veriga, ki je nikakor ni uspel znova namestiti na zobnik. Contador ni razmišljal, vsa nenapisana pravila o gosposkosti in čakanju na tekmeca v nesreči so padla v vodo, Španec si je na koncu privozil 39 sekund naskoka pred Schleckom v 15. etapi in z identično prednostjo je prečkal tudi ciljno črto na Elizejskih poljanah. »Chaingate« je poskrbel za veliko polemik, Schleck pa je šele kasneje dobil vsaj delno zadoščenje, ko je za zeleno mizo postal zmagovalec Toura po Contadorjevi aferi s prepovedano substanco clenbuterol, zaradi katere so mu odvzeli zmago in rumeno majico.

Po zmagah rekordno leto slovenskega kolesarstva
Slovenci so nas v zadnjih letih razvadili s kopico zmag na najvišjem nivoju, ki so nam že nekoliko prišle v kri, leta 2010 pa je bila rekordna bera 43 zmag slovenskih kolesarjev na vseh nivojih vendarle skorajda znanstvena fantastika. Slovenci so blesteli od samega začetka sezone naprej, tudi v kategoriji do 23 let, kjer je Marko Kump pospravil v žep dirko po Flandriji, Jan Tratnik pa GP Liberazione, največja uspeha pa sta prišla po zaslugi Simona Špilaka in Janija Brajkoviča.
Najprej je Špilak v njemu tako ljubi Švici dobil 5. etapo dirke po Romandiji in jo dopolnil še s skupno zmago, potem pa je sledil kriterij po Dauphineju z izjemno konkurenco, v kateri je kar trikrat slovenska zastava vihrala najvišje. Najprej v drugi etapi, ki jo je po šprintu dobil Grega Bole, nato še dva dni kasneje, ko je bil na kronometru najhitrejši Jani Brajkovič, ki je za največji uspeh kariere stopil na najvišjo stopničko tudi ob koncu generalke za Tour. Dve zmagi na dveh zelo prestižnih etapnih dirkah najvišje ravni sta bili znanilki začetka desetletja, v katerem so slovenski kolesarji dokončno postali del svetovne elite.
Na spletni strani Bicikel.com smo pripravili pregled minulega desetletja skozi kolesarsko prizmo. Vsako soboto vas bo na teh straneh pričakal članek, v katerem bomo obdelali eno leto iz minulega desetletja, ki je bilo za svetovno kolesarstvo zelo pestro, za slovensko pa prelomno. Naslednji del serije #desetletje vam pripravljamo naslednjo soboto.

Marko Kump je bil zmagovalec dirke Coppi Bartali, včasih ene največjih krajših etapnih dirk v Italiji.

Simon Špilak zmagovalno v slabih vremenskih razmerah, v katerih se je najbolje znašel tudi v nadaljevanju kariere.
Grega Bole je takole prišel do etapne zmage na kriteriju Dauphine.
Jani Brajkovič je bil najhitrejši na kronometru na kriteriju Dauphine.