Di Luca: Dirkamo s cestnimi kolesi in ne z gorskimi

Da so dirkalna kolesa na makadamskih poteh zelo nestabilna so izkusili številni kolesarji. Najhuje je padel klubski kolega etapnega zmagovalca pri Rabobanku Tom Jelte Slagter. Padel je tudi Borut Božič, podobno usodo pa so si delili še Millar, Vicioso, Butler, Porte, Wyss, Rovny, Dupont, Jackson Rodriguez, Kirijenka, Konovalovas, Dessel, Moreno Fernandez, Mazzanti, Favilli, Van Winden, Oroz Ugalde in Failli.

Organizatorji so že lani kolesarje popeljali po makadamskih poteh. Takrat so bile te poti še zahtevnejše, saj je močno deževje povzročilo, da so se morali kolesarji voziti po blatnih poteh. Takrat je rožnato majico zaradi padca izgubil Nibali.

Organizatorji pa so očitno spet hoteli poskrbeti za spektakel, čeprav jim to v polnosti ni uspelo, saj med najboljšimi do večjih razlik ni prišlo. Vseeno so te poti marsikoga razjezile in med temi je tudi domačin Danilo Di Luca, ki je v zaključku ostal brez sedeža na svojem Focusu.

Jezni Di Luca
"Kaj če bi takrat zdrsnil? Taka etapa, kot je bila tokrat, bi lahko bila tudi meni pisana na kožo, vendar samo, če bi dirkali po pravih cestah. Namesto tega smo naredili ravno nasprotno," je bil razočaran, obenem pa tudi nekoliko jezen kolesar ruske Katjuše, ki je še poudaril: "Mi dirkamo na cesti. Ne nastopamo ne v ciclokrosu ne v gorskem kolesarstvu. Zato nima smisla trasirat etap, kot je ta."

Di Luci je v bran priskočil tudi Alberto Contador: "Toliko tvegati ni vredno. Tvegamo, lahko pride do hudih posledic. Upam, da takih etap ne bo več." Do podobnih polemik je prišlo tudi na lanski dirki po Franciji, ko so organizatorji kolesarje popeljali na tlakovane odseke klasike Pariz-Roubaix. Prevoziti so morali tudi zloglasni Gozd Arenberg in tam je prišlo do številnih padcev.

Težava je v tem, da imajo tisti, ki vozijo klasiko Pariz-Roubaix, oziroma, v primeru italijanskih makadamskih poti Montepaschi Sieno, z vožnjo po neurejenih odsekih veliko izkušenj. Na dirkah kot so Giro, Tour in Vuelta pa nastopajo številni kolesarji, ki s podobnimi preizkušnjami nimajo izkušenj. Prav zato je toliko več možnosti, da pride do padcev in poškodb.

Kolesarji so najpomembnejši
Oglasil se je tudi direktor dirke po Italiji Angelo Zomegnan, ki je poudaril, da je varnost kolesarjev prioriteta organizatorjev Gira d'Italia: »Kolesarji so najpomembnejši del naše dirke.

Vemo, da morajo voziti v varnih pogojih.« Ker so mnogi kolesarji zaskrbljeni predvsem nad (ne)varnostjo spusta s prelaza Crostis, ki bo na sporedu v 14. etapi, bo Zomegnan v teh dneh tja poslal tehničnega direktorja Gira Maura Vegnija.

Vegni bo moral oceniti, kako nevaren je v resnici spust s Crostisa, za katerega je Alberto Contador ob ogledu dejal, da bi bilo boljše, če bi v spustu uporabljali kar gorska kolesa.

Vegni se bo moral obenem odločiti, kakšne varnostne ukrepe bodo morali izvajati s tega spusta. Nekateri govorijo o tem, da bodo ob stran napeljali posebne mreže, tako da kolesarji ne bi mogli zdrsniti s cestišča oziroma z makadamske poti, ki je v zgornjem delu spusta.

foto: sirotti