Drugi teden Toura: Kaj so prinesli Pireneji?

Chris Froome vozi popolno dirko, ki jo kvarijo le obtožbe

Kapetan Skya je odličen prvi teden v Pirenejih le še nadgradil. Napad v etapi s ciljem na La Pierre-Saint-Martinu je dovolj zgovorno pričal o tem, da "Froomeyu" letos ni para. V preostalih etapah je napade konkurentov, ki so se nekoliko zbudili šele na centralnem masivu, brez večjih težav nadzoroval. O ravni samozavesti priča tudi zanj netipično suvereno spuščanje, res pa je, da mu je šlo na roko tudi vreme.

S športnega vidika je letošnji Tour za Frooma popoln, s psihološkega pa prava nočna mora. Že leta 2013 se je spopadal z neprestanimi obtožbami o dopingu, ki so se letos le še okrepile, svoje pa so pristavili še naravnost barbarski gledalci (obmetavanje z urinom). Obtožbe so ekipi Sky očitno zlezle pod kožo, saj so ob včerajšnjem prostem dnevu spet objavili Froomove podatke na vzponih. Očitno je, da bo (morebitno) slavje Skyevega šampiona na Elizejskih poljanah pri francoski publiki zelo nepriljubljeno.

Quintana zadnje upanje za spektakularni Tour

Pred začetkom letošnje francoske pentlje smo pričakovali boj velike četverice na nož, do zadnje etape. Povsem v nasprotju s pričakovanji je Froome že v prvi polovici dirke tekmecem vrgel rokavico, na njegove napade pa je lahko odgovoril le Quintana.

Prav v mladega Kolumbijca upe polagajo vsi nevtralni navijači, ki letos pogrešajo bolj izenačen boj za rumeno majico. Quintana je na začetku dirke izgledal nervozno, po prvih Pirenejskih etapah pa je bil na vzponih povsem konkurenčen Froomu. Njegovi napadi so bili zaenkrat preveč medli, v Alpah pa bo moral kolesar Movistara napasti na vse ali nič, verjetno bo potreboval tudi "jajca" na spustih.

Asa v rokavu Quintane bi lahko predstavljal Alejandro Valverde, ki iz etape v etapo deluje bolje. Če ga bodo pri Movistaru žrtvovali za Kolumbijca in če bo Geraint Thomas končno popustil, bi se Froome v Alpah lahko znašel v težavah. Nenazadnje niti tri minute zaostanka niso nenadkriljive. 

Peter Sagan postaja junak francoskih src

Francozi so pred Tourom od trojice Bardet, Pinot in Barguil pričakovali ogromno in spet ostali (bolj kot ne) razočarani. Junaka so našli v Petru Saganu. Slovak je letos v fantastični formi, v večini etap se zdi, da vozi perfektno dirko, a je vendarle še vedno praznih rok. Po razočaranjih v prvem tednu je pokazal, da gre za najbolj vsestranskega kolesarja generacije in s pobegi, spusti in napadi na vzponih še enkrat zavrgel oznako, da gre le za šprinterja.

Poguma Saganu nihče ne more očitati, za zmago pa bi potreboval tudi kanček sreče in sodelovanja ostalih kolesarjev. Vseeno mu četrte zelene majice pred Parizom ne more vzeti nihče več, kar bo v mučnem obdobju čakanja na novo priložnost prihodnje leto lep obliž na rane. Kdove, morda pa se mu sreča nasmehne prav na največjem šprinterskem odru - Elizejskih poljanah. 

Geraint Thomas zasluži vlogo kapetana na Grand Touru

Valižan je največje odkritje letošnjega Toura. Po odlični pomladi, v kateri je blestel na klasikah, dobil generalno razvrstitev v Algarvu in v Švici zaostal le za Simonom Špilakom, je v Franciji stopil na veliko sceno. 

Prevzel je vlogo glavnega pomočnika Chrisa Frooma, z izjemnim napredkom pri vožnji navkreber pa si Thomas zasluži še veliko več. Nenazadnje na brutalni dirki, kakršen je letošnji Tour, še vedno zaseda šesto mesto v skupnem seštevku, kljub temu, da je ogromno energije potrošil za pomoč kapetanu Froomu.

Če bo trdoživi Valižan nadaljeval po začrtani poti, bo v prihodnjih letih novo udarno orožje ekipe Sky, z vlogo kapetana na Giru ali Vuelti pa bi lahko zapolnil vrzel, ki bo nastala po odhodu Richieja Porta. Thomas si jo je z letošnjimi predstavami nedvomno zaslužil.

Pravljični Tour za MTN-Qhubeko

S povabilom na francosko pentljo so postali prva afriška ekipa, ki je kdaj nastopala na Touru. Daniel Teklehaimanot je z uspešnim pobegom oblekel prvo majico (pikčasto) na tritedenskih dirkah za afriško ekipo. 

Češnja na torti pa je bila zmaga v 14. etapi s ciljem v Mendeju. Steve Cummings je bil del ubežne skupine, na zadnjem vzponu pa je izkoristil taktiziranje Pinota in Bardeta ter mimo njiju švignil prvencu MTN-Qhubeke naproti. Za povrh še na dan Nelsona Mandele, Južnoafriškega predsednika, ki bi v soboto dopolnil 97 let.

Bryan Smith, menedžer ekipe in najbolj zaslužen za letošnje uspehe, je v solzah povedal: "Današnji dan bo šel v zgodovino". Nedvomno bo šel, šel pa je tudi v srca vseh afriških navijačev, pri katerih so kolesarji kovani v zvezde. Če k temu prištejemo še dobrodelno naravo sponzorja Qhubeke, je zgodba afriške ekipe res pravljična. 

Zimzeleni Purito še vedno navdušuje

Joaquim Rodriguez pri 36 letih ne kaže nobenih znakov staranja. Letošnji Tour je z dvema etapnima zmagama daleč najbolj uspešen za španskega veterana, ki je v igri tudi za pikčasto majico.

V 12. etapi, na vzponu Plateau de Beille, se je z lahkoto otresel Jakoba Fuglsanga in Romana Bardeta in pokazal, da se še ne namerava posloviti. Da z leti ni nič manj eksploziven, je pokazal že na Mur de Huyu, dolgi vzponi v vročem vremenu pa so bili tako ali tako vedno Puritov domač teren

Padec v nevtralni coni 11. etape in kriza na Tourmaletu sta ga oddaljila od uspeha v skupnem seštevku, še vedno pa namesto Chrisa Frooma nosi pikčasto majico. V zadnjem tednu ga čaka nič manj kot 19 vzponov, zato Španca v prihodnjih dneh lahko pričakujemo na čelu ubežnih skupin.

Vrhunske predstave so Puritu priborile enoletno podaljšanje pogodbe s Katjušo. Joaquim Rodriguez, eden najbolj konstantnih kolesarjev zadnjih let, ki pa nikoli ni popolnoma unovčil svojega talenta, bo tako v pelotonu gledalce navduševal vsaj še eno leto.