Dvakrat Ventoux, vročina, Van Aert in zanesljivi Pogačar

Kolesarji so v 11. etapi morali premagati skoraj 200 kilometrov. Dolgo smo pričakovali to etapo. Začela se je v Sorguesu, končala pa v Malaucenu. Vmes pa so morali kolesarji premagati pet kategoriziranih vzponov. Najprej dva četrte kategorije, potem vzpon prve kategorije.

Potem pa dolg vzpon do Mont Ventouxa. Prvič so se na to goro v Provansi podali iz Saulta. Gre za 22 km dolg, položnejši vzpon, ki se tradicionalnemu pridruži šest kilometrov pod vrhom v Chalet Reynardu. Po prečkanju klanca prve kategorije so se spustili v Malaucene in pot nadaljevali do Bedoina, ki je že tradicionalno izhodišče za pot na Mont Ventoux.

Tokrat z najtežje smeri. Od tu je vzpon dolg 15,7 km, povprečni naklon pa je 8,7-odstoten. Na 1910 metrov visok vrh ekstra kategorije so kolesarji prišli po 177 kilometrih dirkanja. Sledil je samo še spust do cilja v Malaucenu. Mont Ventoux je do zdaj 9-krat služil kot ciljni vzpon. Zadnjič, leta 2016 so cilj zaradi premočnega vetra prestavili v Chalet Reynard.

Šestkrat pa je bil Ventoux zgolj prelaz. Zadnjič leta 1994. Tokrat pa so ga kolesarji prečkali kar dvakrat. Po pričakovanjih smo videli številne poskuse pobega. Julian Alaphilippe je bil še posebej aktiven. Potem pa se je vendarle oblikovala tudi ubežna skupina s 13 kolesarji, med katerimi so bili poleg svetovnega prvaka tudi Wout Van Aert, Mollema, Elissone, Cosnefroy, Van Avermaet …

Po 60 kilometrih dirkanja se je glavnina nekoliko umirila. Medtem ko je imel v ozadju UAE vse pod nadzorom, je v ospredju ob prvem vzpenjanju na Mont Ventoux Alaphilippe pospešil. Ubežna skupina se je zmanjšala na osem kolesarjev. V glavnini so pobudo prevzeli kolesarji Ineosa, ki so narekovali oster ritem. V ospredju je Trek Segafredo imel kar kolesarje in na vmesnem delu med Malaucenom in Bedoinom je levji delež dela opravil Bernard.

Sledilo je novo vzpenjanje na Ventoux. Takoj je pospešil Elissonde, a Van Aert ga je ujel in prehitel. Belgijec je sam nadaljeval proti vrhu. Dobil je gorski cilj in tudi spust odpeljal zelo hitro. Veselil se je lahko prepričljive in zaslužene zmage. V ozadju pa se je med najboljšimi vnel hud boj. Ineos je pospeševal in mnogi so izgubili stik. Tudi do danes drugi O’Connor.

Ogromno dela je opravil Kwiatkowski, ki je skrbel za selekcijo vse do slabih treh kilometrov pod vrhom. Potem pa je napadel Vingegaard. Pogačar mu je sprva sledil, Danec pa je bil očitno premočan in je nadaljeval sam proti vrhu. Privozil si je 40 sekund prednosti, a sledil je še hiter spust in Pogačar je v lovu na Danca združil moči s Carapazom in Uranom.

Proti koncu spusta so ga uspeli ujeti. Drugi je bil Elissonde, tretji Mollema, sprint za četrto mesto pa je dobil Pogačar pred Uranom, Carapazom in Vingegaardom. Pogačar zdaj v skupnem seštevku še bolj prepričljivo vodi. Ima namreč kar 5:18 prednosti pred Uranom in 5:32 pred Vingegaardom. Sledijo Carapaz, O’Connor, Kelderman, Lucenko, Mas, Martin, Bilbao …