Električno - Revija BICIKEL številka 119

Po letih upiranja sem se tako letos le odločil, da si bomo prihodnje leto klimatizirali bivalne in poslovne prostore.

V teh vročinskih nihanjih pa gneča kolesarjev proti Rakitni presenetljivo ni nič manjša. Družba je res pisana in tam okoli poldneva, v tudi vremensko najbolj obremenjenem delu dneva, spremljam kolesarje in kolesarke, ki šele začenjajo pot na klancu proti Rakitni, ki pa v tem delu dneva ni v senci vse do vrha. Verjetno je mnogim v uteho, da jih na vrhu čaka Rakiško jezero, v katerem se lahko v sili tudi osvežijo. Ob tem dvomesečnem spremljanju različnih popotnikov in resnih kolesarjev sem prišel tudi do zanimive ugotovitve.

Pred petimi leti so se začeli kazati kolesarji makadamkarji, ki so bili opremljeni z optimiziranimi kolesarskimi torbami (le za najnujnejše). Bili so nekaj novega. Nič več opremljeni z velikimi potovalnimi torbami spredaj in zadaj na kolesu. Ko je še tradicionalno opremljen kolesarski nomad, obložen po možnosti s starejšimi torbami brez bočnih ojačitev, na cesti mimo pisarne sestopil s kolesa, je bila v nadaljevanju zanj pot kar dolga in v vročini najbrž precej utrujajoča. Takrat so bili uporabniki električnih koles že kar pogosti, a se mi zdi, da še precej sramežljivi, in so kolesarili mimo kolesarjev s kolesi brez pomoči precej uvidevno in počasi. Ne vem, zakaj je letos drugače, a za vse je očitno potreben določen čas. Uporabniki električnih koles drvijo v klanec mimo moje pisarne. Najbolj zabavno je, ko na polno kolesarijo ravno tisti v dobrih zrelih letih (po moji oceni, stari več kot 60 let, pravijo, da precej dobro uganem starost) in da je vse skupaj še bolj zanimivo, so opremljeni s potovalnimi torbami. Vrhunsko!

Ob tem me zagrabi, da bi za naslednje leto načrtoval dopust po Dalmaciji, spanje v kampih in avanturo do Dubrovnika ter nazaj. Tudi v največji vročini so videti tile mimoidoči kolesarji in kolesarke navdušeni, četudi so šele na začetku klanca in je pred njimi še strmejši del.

Natanko pred desetimi leti sem se iluzorno spraševal, ali bodo električna kolesa rešila svet. Odgovor vem zdaj. Rešila ga ne bodo, je bilo pa potrebnih deset let, priznam, da smo sprejeli vse uporabnike električnih koles kot enakovredne kolesarje in po takih kolesih brezsramno posegli tudi sami, glede na priložnosti, ki nam jih ponujajo. Če je bil še pred leti prestiž, da si za dopust najel avtodom in o tem na dolgo in široko pripovedoval vsem okoli sebe, vidim zdaj možnost uporabe električnih koles tako, da si lahko načrtujemo dopust od točke do točke. Pri tem nam bo v izjemno pomoč tudi novi kolesarski računalnik Garmin Edge 1050, ki je predstavljen v reviji Bicikel 119,

Obiščite spletno mesto bicikel.com, kjer objavljamo anketo na temo električnih koles, deset let po prvi in se morebiti tudi prvič zapeljite z električnim kolesom, da občutite, kako boste kolesarili enkrat v prihodnosti. Takrat, ko ne bo več pomembna hitrost, temveč pot.

Namerno sem se, ko slikovno obeležujemo izjemen uspeh Tadeja Pogačarja v rumenem in ko je ravno danes, po padcu in odstopu na Dirki po Franciji, Primož Roglič dobil etapo na Dirki po Španiji, izognil pisanju o tem, da nam ni pomoči, no, panožni zvezi ni pomoči, saj ni naredila tega, za kar je ustanovljena, in ni poskrbela, da bi na olimpijskih igrah v Parizu nastopila Tadej Pogačar in Urška Žigart. Milan Eržen je povedal o tej temi več kot jasno in dovolj. Vsebine danes ni težko poiskati, saj družabna omrežja množično postrežejo z raznovrstnimi objavami iz različnih virov, tudi številna predstavljena električna kolesa, ki smo jih predstavljali v zadnjem obdobju v reviji Bicikel in so predstavitve, objavljene na spletni strani bicikel.com, bodo med rezultati iskanj.

Revija Bicikel 119 - Kazalo