
Zadnje dni smo bili deležni vremenskega kolaža od sončnih krpic do skoraj orkanskih nalivov. Temperature pa so se gibale, med 20 in 25 stopinjami, kar pomeni, da se ob naporih hitro preznojimo do te mere, da presežemo parno propustnost vodoodpornih oblačil in imamo notranji sloj spet prveč moker.
Sam zato v toplih dneh prisegam na kompaktne vetrovke, ki odbijajo vlago in nas v krajših nalivih ohranijo suhe, potem pa jih zložimo in pospravimo v žep ali nosilec bidona. V močnejših nalivih vetrovke prej ali slej odpovedo, zato je pomembno tudi kakšna oblačila in aktivno perilo nosimo pod njimi. Do sedaj so se najbolje izkazale redko pletene mrežaste majice (glej sliko v galeriji) iz votlega polipropilena (merkalon). Ne vpijejo veliko vlaga in zmanjšajo stično površino mokrega blaga s kožo. Zato je sušenje hitrejše in nas v njih veliko manj zebe. Ne priporočam pa jih za vroče suhe dni, ker prehitro odvedejo pot od telesa in zmanjšajo odvajanje toplote od telesa zaradi česa se še bolj potimo in hitreje dehidriramo. Čez mrežasto majico oblečemo čim tanjšo (lažjo) kolesarsko majico, po možnosti z dolgimi rokavi, ki odpravijo neprijeten občutek na kožo prilepljene vetrovke. Ko se prebijemo čez naliv in posije sonce, nam v jakni hitro postane vroče, z odpiranjem zadre pa lahko uravnavamo temperaturo in hitrost sušenja; mrežasta majica pa skrbi da nas pri tem ne zebe.
Veliko bolj neprijetno je voziti z mokro podlogo kolesarskih hlač, sploh po blatnih brezpotjih. V predelu bokov in zgornjega predela nog se ljudje manj potimo, zato »preživimo« tudi z vododporno membrano.
»Zmrzljivi« kolesarji in kolesarke lahko tudi v poletnih dneh nosijo galoše. Na gorskem se prevleke dolgoročno ne obnesejo najbolje, ker jih prehitro raztrgamo na nevoznih odsekih. Rešitev so ravna pedala in par vodoodpornih superg ali zimski kolesarski čevlji. Lahko pa tudi poiščete par vodoodpornih nogavic.
Za opisano kombinacijo tokrat predstavljamo zunanja sloja oblačil Endura. Vododporne hlače Superlite in vetrovko Pakjak.
Hlače Superlite nas pokrijejo do približno sredine kolena, kar pomeni da nas med brcanjem pedal ne ovirajo. Oblečemo jih lahko čez običajne kolesarske hlače ali pa nanje pripnemo vložek Clickfast. Elastika in vezalka v pasu poskrbita, da nam hlače ne uidejo prenizko. Dva zatesnjena žepa pa ohranita ključe, telefone in druge drobnarije na suhem. Pohvaliti gre kroj z visokim razkorakom, kar pomeni, da se bomo brez težav spuščali za visok sedež. Notranja stran in sedalni predel sta narejena iz nekoliko robustnejšega materiala, ki preprečuje obrabo in drsenje po mokrem sedežu. Na ledvenem delu imajo elastičen všitek, ki skrbi za lažje gibanje. To je tudi edini možni vhod za vodo, zato je dobro, da ima jakna nekoliko podaljšan hrbtni del.
Ravno takšne oblike je vetrovka Pakajak, ki s podaljšanim hrbtiščem pokrije spodnji del hrbta. Dovolj dobro odbija vodo, da nas bo ohranila suhe med krajšimi plohami. V izjemno močnem, skoraj monsunskem, nalivu pa po približno dvajset minutah popustijo gibljivi predeli na komolcih in ramenih, kar je v svetu kompaktno zložljivih vetrovk zavidanja dolgo. Visok in tesno prilegajoč ovratnik tudi zmanjša vdor vode iz čelade in glave, zato ostanejo prsi – najbolj izpostavljen del na spustu – suhe. Ko po nalivu rahlo odpremo zadrgo, jakna v vetru zaplapola, se v trenutku posuši in že jo lahko pospravimo v priloženo vrečko. Vetrovka res ni najboljša zaščita pred dežjem, vendar je na obzorju poletnih temperatur povsem primerna oprema tudi za mokre dni. Če pa ste eden izmed tistih kolesarjev, ki se v dežju samo podate na hiter in umazan trening, pa vam jo vsekakor priporočamo. Na cesti in brezpotjih.