Fabian Cancellara: Nimam kaj izgubiti

Fabian Cancellara je v profesionalnem kolesarstvu prisoten že 16 let, letošnja sezona pa je njegova zadnja. Pred upokojitvijo želi očitno nanizati še vrsto vrhunskih uvrstitev. Osredotočen je predvsem na aprilski klasiki – dirko po Flandriji in Pariz-Roubaix. Vsekakor je sezono 34-letni kolesar, ki bo 35. rojstni dan praznoval 18 marca, že začel odlično. To je bila že njegova tretja zmaga letos in tretja na dirki Strade Bianche. Kaj pa je po zmagi povedal?

O koncu kariere:
Ljudje mi kar naprej govorijo, da nisem še prestar, da bi moral nadaljevati. To se je zgodilo na Majorki, kjer sem zmagal. Potem v Dubaju, pa v Algarvu, kjer sem dobil kronometer. Tudi danes sem zmagal. Ampak, ne gre za to, ali zmagujem ali ne. Tudi ne, ali podpišem bogato pogodbo še za naslednji dve leti. Z lahkoto bi lahko vozil še nekaj let, vendar pa tega nočem. V žepu imam 16 let kolesarstva. Kot sem že večkrat rekel, to je moje zadnje leto. Karkoli se zgodi, odločitve ne bo spremenilo. Ne bo vožnje na eno uro in ne bo svetovnega prvenstva. Lahko bi še zmagoval, še več. Vendar pa zmagovanje ni vse v življenju. Vedno pravim, da je kolesarstvo del življenja, ni pa celotno moje življenje.

O tem, kdaj se je odločitev za konec kariere:
Do tega sem prišel med samimi dirkami. Prišlo je kot nekakšen občutek. Uživam v kolesarstvu. Poznam program dirk in vem, da vse to počnem zadnjič. Zato lahko še bolj uživam tudi v tej svobodi. Za prihodnost že imam načrte, zagotovo pa na dres ne bom več lepil številke in v glavnini tekmoval z drugimi fanti.

O poteku dirke Strade Bianche:
Vedel sem, da je to moja zadnja dirka Strade Bianche in vedel sem tudi, da imam možnost za zmago. Vedel sem, da bo dirka zaradi krajše dolžine še težja, vendar pa sem ob Petrovem napadu imel dovolj moči, da sem ga ujel. Potem sem čakal vse do zaključka, medtem ko sem imel Brambillo vseskozi pod nadzorom. Ko dirkaš na zmago, gre za igro. Vedel sem, da moram tvegati. Če se ozrem po dirki, mislim, da sem dobro dirkal.

O proslavljanju zmage:
To je bilo vse spontano. Nisem načrtoval. Tam je bilo toliko ljudi, da se še premikati nisem mogel. Potem sem zagledal celotno osebje moštva v rdečih majicah. Odločil sem se, da zmago proslavil, jim prepustim kolo in se sprehodim do odra. Videl sem številne ljudi, ko pa dobiš tako dirko si resnično vesel. Ponosen sem bil, kot majhen fantek.

O tem, da bodo po njem poimenovali makadamski odsek Monte Sante Marie:
Vesel sem. Danes zjutraj sem spoznal, da se lahko zapišem v zgodovino. Lepo je, da mi je uspelo. Moja srečna številka je sedem, tako da bi morda bil tisti odsek boljša izbira. Vendar pa je to nekaj posebnega, saj vem, da na tej dirki ne bom več nastopal in da bo šesti odsek nosil moje ime. V mojem rojstnem mestu je po meni poimenovan že most, zdaj pa še makadamski odsek.

O tem, da se sezona zanj šele začenja:
V tej moji zadnji sezoni želim zares uživati. Dobil sem že res vse mogoče dirke v karieri, zato bo vse, kar mi zdaj uspe doseči samo še dodatek. Mislim, da se s to tretjo zmago moja sezona šele začenja. Zmagal sem že na Majorki in v Algarvu, vendar pa menim, da še nisem na želeni ravni. Do najpomembnejših dirk je še 29 dni. Vendar, vse kar pride na pot v tej sezoni je ekstra. Počutim se svobodno. Svoje kolege preganjam, saj vedo, kaj lahko pričakujejo, če sem dober. Želim ostati zdrav, izgubiti pa nimam kaj. Tako bom dirkal. S strastjo.